Ustavno sodišče je konec marca 2014 razveljavilo zakon o davku na nepremičnine in zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na vrednotenje za potrebe obdavčitve. Konec letošnjega marca je na podlagi te odločitve razveljavilo del zakona o davku na promet nepremičnin, v začetku maja pa še del zakona o davku na dediščine in darila, ki kot osnovo za odmero davka v obeh primerih določa 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine.

Ureditev obdavčitve nepremičnin se je vrnila na staro. Ta se tako že dve leti spet ureja prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, davka na premoženje in nadomestila za uporabo gozdnih cest. Enako se je spomladi letos zgodilo z davkom na promet z nepremičninami, pričakovati je, da se bo tudi odmera davka na podedovano ali podarjeno nepremičnino vrnila na prejšnjo ureditev.

V primeru prodaje nepremičnine zavezanec finančni upravi razkrije prodajno ceno, ta pa lahko preveri njeno ujemanje s tržno vrednostjo. Če se ne, lahko sproži t. i. odmerni postopek, v katerem tržno vrednost ugotavlja s primerjavo s splošno znanimi tržnimi cenami na kvadratni meter na določenem območju in s primerjavo s cenami iz izvedenih prodaj primerljivih nepremičnin.

Zavezanec lahko to oceno tržne vrednosti nepremičnine izpodbija s predložitvijo individualne cenitve, ki jo mora plačati sam. To za postopke za odmero davka na promet z nepremičninami in na dedovanje nepremičnine zavezancem priporočajo tudi davčni svetovalci, saj je vrednost v njej praviloma nižja. A pri dedovanju nepremičnine po prvem redu so zavezanci oproščeni davka, teh primerov pa je tudi v praksi največ.