Dežela kozolcev: praznična osvetlitev in širitev programa

17. 12. 2013 | Besedilo: Ba. P.

dežela kozolcev, muzej, les, kozolec, Šentrupert

Deželo kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem bodo v prednovoletnih dneh praznično osvetlili. Po novem letu pa bodo po besedah župana Ruperta Goleta razširili program delovanja tega muzeja na prostem, ki ga je v malo več kot letu dni, odkar so ga začeli urejati (uradno so ga odprli junija letos) obiskalo več kot 20.000 ljudi.

Kakor je na tiskovni konferenci povedal šentrupertski župan Rupert Gole, 21. decembra v Deželi kozolcev načrtujejo pravi svetlobni spektakel, v prihodnjem letu pa nameravajo razširiti in okrepiti dejavnost, predvsem v smeri turistične ponudbe. Pri tem ne bodo pozabili na otroke; zanje bodo organizirali številne delavnice, katerih osrednje vodilo bosta les in s tem naravnim materialom povezano izročilo, ki se prenaša iz roda v rod.

V muzeju na prostem si bodo med drugim prizadevali tudi za postavitev natančne replike Simončičevega toplarja, ki je bil razglašen za spomenik državnega pomena in velja za najlepše izdelani ter ohranjeni slovenski kozolec. Kozolec sicer stoji v bližini Šentruperta, zunaj kompleksa Dežele kozolcev, kjer ga nameravajo zgraditi s pomočjo izročilne tehnike, celoten projekt – od izbire lesa do postavitve kozolca – pa bi radi filmsko dokumentirali in tako ohranili izročilo.

Po besedah direktorice muzeja na prostem Urše Repše je Dežela kozolcev izviren projekt občine Šentrupert, ki je v dobrem letu, odkar so ga začeli urejati, postal več kot muzej – postal je mesto izobraževanja in prireditev ter središče in spodbujevalec turističnega razvoja na tem območju. V zadnjih šestih mesecih se je tu zvrstilo več kulinaričnih projektov in sejmov, tehnični, naravoslovni in kulturni dnevi ter izobraževanja o promociji lesa in ohranjanju kulturne dediščine.

V Deželi kozolcev, ki se razteza na južnem obrobju Šentruperta na Dolenjskem, stoji 19 izvirnih kozolcev oziroma njihovih restavriranih različic, v muzeju pa je zastopanih vseh šest vrst kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni, dvojni nizki kozolec, kozolec na kozla in toplar). Najstarejši, tako imenovani Lukatov kozolec, je iz leta 1795 in je edini krit s slamo. Kozolci izvirajo iz Mirnske doline, razen enega, ki izvira iz okolice Ivančne Gorice). Na območju muzeja delujeta tudi center za ohranjanje kulturne dediščine in informacijsko središče.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE