Notranja vrata: Trende narekujejo kuhinje in tla

28. 6. 2015 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Barbara Primc

notranja vrata, Lip Bled

Le peščica delovno intenzivnih podjetij v slovenski lesarski industriji je preživela izgubo trgov nekdanje skupne države in hudo konkurenco iz držav s cenejšo delovno silo. Eno izmed njih je Lip Bled, katerega največji uspeh v zadnjih desetih letih je po besedah direktorja Alojza Burje ravno preživetje. Zdaj se stvari počasi, a vztrajno obračajo na bolje.

Zadnjih deset let je bilo za podjetje z več kot 60-letno tradicijo v lesni industriji vse prej kot lahkih. »Naš največji uspeh je, da smo sploh preživeli, zdaj pa upamo, da bo šlo le še na bolje. Da smo prišli do tod, kjer smo danes, je bil nujen drugačen in predvsem dober poslovni načrt. V njen smo veliko pozornosti namenili trženju in posodobitvi proizvodnje, v kateri uvajamo sodobne metode za dvig produktivnosti, pri čemer se zgledujemo po avtomobilski industriji. Za dobro odločitev se je izkazalo tudi vlaganje v informatiko in kadre; zaposlenim, ki upravljajo stroje, smo, na primer, dali večja pooblastila in s tem povečali njihovo pripad­nost podjetju,« je Alojz Burja naštel glavne razloge, da so se kazalci poslovanja obrnili navzgor, potem ko so se pred leti usmerili predvsem v dva proizvodna programa – opaž­ne plošče in notranja vrata.

V industrijskem obratu na Bledu, kjer ima Lip Bled z 240 zaposlenimi proizvodnjo notranjih vrat, na leto izdelajo okrog 300.000 vratnih kril in približno 170.000 podbojev. »Z notranjimi vrati ustvarimo 23 milijonov evrov prihodka na leto, pri čemer skoraj 65 odstotkov izvozimo na evropske trge, večinoma v Avstrijo, Nemčijo in Švico, za nas pa so strateškega pomena še hrvaški, češki in slovenski trg,« je direktor pojasnil udeležencem strokovne ekskurzije, ki so jo nedavno v sodelovanju s podjetjem organizirale Odprte hiše Slovenije. Njihov delež na slovenskem trgu raste počasneje, kot bi želeli, vendar raste, zdaj je približno 35-odstoten.

Visoke številke so tesno povezane z nenehnim spremljanjem smernic na področju notranjih vrat in prilagajanjem izdelkov potrebam trga. »Redno se predstavljamo na sejmih v tujini. Letos smo bili, denimo, v Münchnu, Milanu, pa tudi na sejmu strojne opreme, kajti razvoj notranjih vrat narekujejo tudi proizvajalci strojne opreme,« je dejal prokurist in vodja marketinga v podjetju Lip Bled Dušan Marinič. Kar zadeva trende v zadnjih letih, se po njegovih besedah zmanjšuje zanimanje za furnirana notranja vrata: »Naše podjetje je bilo prvotno usmerjeno v proizvodnjo furniranih vrat, zdaj pa je njihov delež v proizvodnji le še 25-odstoten. Podobno je Avstriji, medtem ko je v Nemčiji le še osemodstoten.« Pri furnirju sicer še vedno prevladuje hrast s približno 80 odstotki, malo manj kot 20-odstoten je delež javorja, medtem ko je delež drugih drevesnih vrst zanemarljiv.

»Če so bile za hrast v preteklosti značilne klasične, umirjene strukture, zdaj trendi narekujejo divje strukture – ščetkano in oljeno površino vrat, na kateri so vidne grče. V zadnjem času je pri hrastu še zlasti zanimiva tako imenovana struktura poč, pri kateri poče (razpoke) na površini zapolnimo z različnimi smolami,« pojasni Marinič in doda, da je omenjeni preobrat posledica smernic, ki jih narekujeta industrija podov in pohištvena industrija, zlasti segment kuhinjskega pohištva.

Vseh modnih zapovedi, ki izhajajo iz omenjenih industrij, seveda ni mogoče prenesti v proizvodnjo notranjih vrat, nekatere pa lahko in v Lipu Bled to že počnejo, v prihodnje pa Marinič pričakuje nove spremembe v proizvodnji: »V mislih imam predvsem debelino plošč, iz katerih izdelujemo vrata. Zdaj uporabljamo trimilimetrske plošče iz iverice ali mediapana, v prihodnje pa jih bodo, tako kažejo trendi na področju kuhinjskih elementov, vsaj v določenem segmentu zamenjale debelejše, osemmilimetrske plošče.«

Omeniti velja še eno novost pri oblikovanju notranjih vrat, s katerim se je Lip Bled odzval na potrebe trga in si pred kratkim spet priboril vstop na nemški trg – to so tridimenzionalne reliefne površine vrat, tako imenovane 3D-sinhronizirane pore, ki po Mariničevih besedah omogočajo zelo dobre imitacije naravnega lesa ali furnirja.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE