Odločili so se za klasično gradnjo, saj se jim je zdela najbolj racionalna. Tri leta po začetku del so se vselili. Zahtevna je bila zlasti umestitev hiše na majhno in strmo parcelo, ki sta jo z možem dobila v dar.

»To je bil tak strm travnik, okrog njega pa hiše. Najprej se nama je zdel celo premajhen za hišo. A nam je uspelo zmanjšati odmike na 80 cm, tako da je ostalo nekaj malega prostora še za zelenico,« pravi arhitektka Sanja Premrn in dodaja, da jim je všeč lokacija, saj so skoraj v središču Ajdovščine, hkrati pa malo dvignjeni, z lepim razgledom in zasebnostjo. Hiša, ki meri 180 kvad­ratnih metrov, z ravno streho je umeščena med enostanovanjske tipske objekte iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja

Zasnovo hiše je arhitektka začela s postavit­vijo objekta na parcelo, ki ima specifičen dostop, namreč z južne strani. »To dejstvo me je sprva najbolj motilo, saj je južne strani načeloma škoda za hodnike. A smo rekli, če že imamo parkirišče pred vhodom, bomo pa naredili lepo parkirišče,« dodaja sogovornica, ki si je želela tudi drugačno zasnovo dnevnih prostorov. Dnevna soba s televizorjem namreč ni prostor, kjer bi preživljali največ časa, bolj je svojo družino videla v veliki kuhinji, usmerjeni proti panoramski steni. In res, zdaj se največ zadržujejo okrog kuhinjskega otoka: »Najlepše je, ko kuham in se otroka igrata na zelenici, potem pa povečerjamo pod orehom.«

Tip hiše: skoraj ničenergijska hiša
Velikost: 180 kvadratnih metrov
Tip gradnje: klasična gradnja
Ogrevalni sistem: toplotna črpalka zrak/voda
Prezračevalni sistem: centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo

Pročelje zaznamuje lokalni kamen, v katerega sta oblečena vhodni del in zahodna fasada. »Zelo pomembno se mi zdi, da se hiša lepo stara. In kamnita fasada je vsako leto lepša, zato se mi je zdela idealna izbira. Poleg tega jo po mojem mnenju polepša,« pojasnjuje arhitektka izbiro kamnite obloge na fasadi.

Hiša je skoraj ničenergijska. Kot vir energije za ogrevanje je vgrajena toplotna črpalka zrak/voda. Talno ogrevanje dopolnjujeta le dva električna radiatorja v kopalnici, a ta v glavnem za sušenje brisač. Prezračevanje z rekuperacijo je razpeljano nad spuščenim stropom.

!!galerija!!

Tloris prilagojen majhni parceli

Tloris je po besedah arhitektke prilagojen zlasti parceli, saj z možem nista imela posebnih želja, razen kuhinje kot središča bivanja. Preostalo sta narekovali smer neba in funkcionalnost. Tako pritličje sestavljajo velik bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevnim delom ter izhodom na teraso, shramba, utiliti in kopalnica. Prvo nadstropje je namenjeno spalnici, dvema otroškima sobama in še eni kopalnici.

»Izhajali smo iz naravnih materialov: kamen se prepleta z lesom. Vse pohištvo je furnirano, kuhinja je zunaj črna, notranjost pa v naravnem odtenku hrasta, enako kot preostalo pohištvo, nekatere omare so znotraj črne,« odgovarja sogovornica na vprašanje, iz česa je izhajala pri zasnovi interierja.

Kuhinjo sestavlja šestih visokih elementov širine 60 cm, v katerih je skrita tudi niša za aparate, vgradni hladilnik in zamrzovalnik. Središče je delovni otok s kuhalno ploščo in pomivalnim koritom. »Najlepše je, ko si v kuhinji ves čas obrnjen proti zasteklitvi,« še pravi gostiteljica.

Pozornost vzbujata betonski svetili v obliki kupole nad jedilno mizo. Oblikovala ju je sama, in sicer za lokalno podjetje, ki se ukvarja z betonom in ima zdaj to svetilo v ponudbi. Največji vtis pa zagotovo naredi kad, izklesana iz naravnega kamna, ki tehta kar dve toni.

Interier je umirjen in nevtralen, saj niso hoteli kričečih poudarkov. »Zelo sem se želela izogibati trendom ter izbrati take barve in materiale, ki se jih ne bom naveličala. Mogoče je izjema kamen, ki je precej strukturiran, ampak tudi marmor je klasika,« še dodaja Sanja Premrn.