Menjava oken: V nakup premišljeno

Glede na lokacijo stavbe, smeri neba, namembnost prostorov, tip ali vrsto starih oken in finančne zmožnosti izberemo okna, ki so v danem trenutku najprimernejša rešitev.

Če opazimo, da okna tudi po nastavitvi okovja težko odpiramo in zapiramo, čutimo prepih, če nam v prostor začne vdirati voda, ker slabo tesnijo, smo okoljsko ozaveščeni in težimo k čim večji energetski učinkovitosti, je nastopil čas za menjavo. Neva Jejčič svetuje, da nova naročimo pri priznanem pro­izvajalcu, ki se lahko pohvali z dolgo tradicijo izdelovanja oken, ima tudi svoj razvojni oddelek in dodatna potrdila o kakovosti – kot je znak kakovosti v graditeljstvu.

Najprimernejši čas za menjavo oken je, ko se odločimo za celovito energetsko prenovo hiše ali večstanovanjske stavbe, saj so tako načrtovani ukrepi uravnoteženi, prihranki pri rabi energije največji in tudi naložba je najugodnejša. »Najprej priporočamo posvet pri neodvisnem strokovnjaku, naslednji korak pa je izdelava projekta energetske prenove, v katerem se preučijo vse rešitve in mogoči scenariji ter izbere najugodnejša rešitev in natančno definira stroškovni del,« je dodala.

Oblika oken

Imeti lepa okna je želja vsakega kupca, zato je ponavadi to prvi korak v projektu menjave. Okna so lahko eno- ali dvokrilna, dvo- ali večkrilna s pokončnikom (stebriček med kriloma) ali panoramske stene. Pri dvokrilnih lahko izbiramo še med simetričnima (enake velikosti) in asimetričnima (različne velikosti) okenskima kriloma. Na voljo so tudi različni načini odpiranja, najbolj pogosti pa so vrtljivo (na stežaj), vrtljivo-nagibno in nagibno odpiranje (na ventus ali »kip«). Tudi fiksna okna so lahko dobra izbira, a vgraditi jih moramo tja, kjer bomo do njih lahko dostopali, ko bo potrebno čiščenje ali servisiranje.

Svetovanje
Gradbeni inštitut ZRMK za vse, ki se odločate za menjavo oken ali njihovo vgradnjo, na sejmih Narava - zdravje in Dom plus na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravlja predavanja in praktične prikaze ter svetovanja, ki so za obiskovalce brezplačni. Poleg nasvetov o izbiri in vgradnji oken bodo vsi zainteresirani lahko pridobili tudi informacije v zvezi z zdravim bivalnim okoljem, skoraj ničenergijsko gradnjo, prenovo in prezračevanjem.

Pri izbiri oblike moramo paziti, da bistveno ne spremenimo videza fasade, sploh če je stavba pod spomeniškim varstvom. »Pred menjavo se je v tem primeru pametno obrniti na zavod za varstvo kulturne dediščine, ki nam bo v veliko pomoč,« je poudarila Jejčičeva. »Pri starejših in spomeniško zaščitenih stavbah so krila oken manjših mer, profili so tanjši in tako tudi profilirani. Lastnosti zasteklitve so slabše od današnjih. Zato je obstoječe dvokrilno okno težko nadomestiti z novim dvokrilnim, saj ima sodobno lahko dvakrat širši profil, manjši delež zasteklitve, skozi katero zato prehaja manj svetlobe in energije sončnega sevanja, poleg vsega pa še videz ni enak. Če izberemo enokrilno z letvicami, pa lahko nastopijo težave pri odpiranju zaradi prevelikih mer krila.

To velja za vsa manjša okna, na primer v kopalnicah in shrambah, saj lahko z njihovo zamenjavo dobimo neuporabne prostore, ki jih ne moremo več zračiti, ker oken zaradi tehničnih omejitev ni mogoče odpirati – le nagibno oziroma na ventus, imajo premalo svetlobe, ker je šipa zaradi širšega profila zelo majhna, in jih zelo težko redno čistimo. Največ težav pa nam lahko povzroči kombinacija balkonskih vrat z oknom. Zgodi se lahko, da so nova balkonska vrata zaradi širših profilov tako ozka, da je okrnjena njihova uporaba. V prostor pa prehaja tudi manj svetlobe in tako bomo morali imeti sredi belega dne prižgano luč,« je mogoče težave orisala sogovornica.

Tudi pri večstanovanjskih stavbah bi bilo treba paziti na videz, saj se po mnenju Jejčičeve prepogosto dogaja, da ima vsako stanovanje svoj tip in obliko oken. »Lastniki stanovanj bi se pred menjavo morali obrniti na neodvisnega strokovnjaka ali upravnika z dodatnim znanjem s tega področja, ki bi jim svetoval glede izbire,« je poudarila.

Lesena ali PVC-okna

Pri hišah in stanovanjih Neva Jejčič priporoča lesena in PVC-okna ali kombinacijo obeh (les ali PVC v kombinaciji z oblogo iz aluminija). Vsak material ima dobre in slabe lastnosti, ki jih moramo znati izkoristiti. Lesena okna »ne dihajo« nič bolj kot PVC-okna, opozarja, saj »materiali ne dihajo«. Bomo pa za leseno energetsko učinkovito stavbno pohištvo lahko zaprosili za subvencijo Eko sklada.

Okna moramo izbrati predvsem glede na njihove lastnosti. Med pomembnejše spadajo: vodotesnost, prepustnost zraka na pripirah (stik med okenskim krilom in okvirjem), toplotna prehodnost, odpornost proti obremenitvam z vetrom, prepustnost energije sončnega sevanja, zvočna izolirnost in svetlobna prepustnost.

Za menjavo se po navadi odločimo, ker bi radi prihranili predvsem pri stroških ogrevanja. Lastnost, ki nas bo najprej zanimala, je toplot­na prehodnost oken, ki jo označujemo z velikim U (enote W/m2K), določena pa je s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije, PURES-2, oz. pripadajočo tehnično smernico. Najvišja dovoljena vrednost toplotne prehodnosti pri vertikalnih oknih, balkonskih vratih in zimskih vrtovih, izdelanih iz lesa ali PVC, je 1,3 W/m2K, pri kovinskih 1,4 W/m2K.

Kaj hitro opazimo, da je toplotna prehod­nost oken bistveno višja od toplotne prehodnosti zidu. Pri oknih pa ni pomembna le energetska učinkovitost, ampak tudi, koliko energije sončnega sevanja prehaja v prostor (označeno s črko g) – pasivno izkoriščanje sončnih dobitkov – ter koliko svetlobe prehaja v prostore (označeno s τ – tau), saj z nizkoemisijskimi nanosi in večanjem števila stekel zmanjšujemo prepustnost za svetlobo. Če zamenjamo več kot 20 let stara okna, ki so imela ožje profile, večji delež zasteklitve s slabšimi toplotnimi lastnostmi, takoj opazimo, da imamo zaradi širših okenskih okvirjev in manjšega deleža zasteklitve z boljšimi toplotnimi lastnostmi v stanovanju manj svetlobe. Pri izbiri zato pazimo tudi na obliko, svetlobno prepustnost in prepustnost za energijo sončnega sevanja. Okna s slednjo lastnostjo je smiselno namestiti na južno, jugovzhodno in jugozahodno stran stanovanja ali hiše, pokaže pa se predvsem pozimi, ko tudi sonce pripomore k dodatnemu ogrevanju prostorov. Poleti pregrevanje na južni strani preprečimo z ustreznimi senčili, nadstreški ali senco dreves.

Če kupimo stanovanje v višjem nadstropju večstanovanjske stavbe ali pa živimo na območju Slovenije, kjer sta dež in veter precej močna, moramo dobro razmisliti o vodotes­nosti oken, ki je določena s standardom in pravilnikom. Okna, ki niso zaščitena (niso pod nadstreškom), morajo imeti boljšo vodotesnost (razred 7A ali 9A) kot tista, ki so zaščitena (razred 4A ali 5A). Enako je pri oknih v stanovanjih v višjih nadstropjih in na območjih, kjer so sunki vetra z dežjem močnejši (razred E900 ali več).

Tudi prepustnost zraka na pripirah pomembno vpliva na energetsko učinkovitost in je precej odvisna od vrste tesnil, okovja in izdelave oz. proizvajalca. Zvočnoizolativne lastnosti oken so odločilnega pomena na bolj hrupnih območjih (zraven ceste, gradbišča, proizvodnje itd.), izražene pa so v decibelih (dB).

Sodobna okna imajo trojno zasteklitev, ki je postala standard in je zato cenovno ugodna rešitev. Vendar tudi izvedbe z dvojno zasteklitvijo lahko dosegajo primerljive lastnosti. Njihova cena pa je višja, ker jih polnijo z žlahtnimi plini, ki so dražji (npr. ksenon), je pojasnila Neva Jejčič.

Ko smo okna izbrali in kupili, sledi montaža oziroma sodobna vgradnja, od katere je odvisno naše zadovoljstvo, predvsem pa trajna funkcionalnost oken. Vgradnja mora biti skladna z gradbenofizikalnimi načeli in načeli dobre gradbene prakse (smernica RAL). Če ni pravilna, potem tudi energetsko najvarčnejše in najkakovostnejše okno ne zagotavlja funkcionalnosti in bivalnega ugodja. »Vgraditi ga je treba tako, da poleg pravilne in predvsem zadostne mehanske pritrditve poskrbimo tudi za pravilno tesnjenje stika oziroma rege med konstrukcijo in okvirjem stavbnega elementa,« je opozorila Neva Jejčič. Ker kupci pogosto niso dovolj usposobljeni, da bi vedeli, na kaj morajo biti pozorni med montažo novega stavbnega pohištva, svetuje, naj se obrnejo po nasvet še pred samo vgradnjo. Pri izbiri ponudnika je pomembno, da se odločimo za tistega, ki se redno usposablja in dodatno izobražuje ter ima tudi dodatna dokazila o sposobnostih – nemški RAL-znak ali naš okoljski certifikat znak kakovosti v graditeljstvu, saj to pomeni, da so ga med samo vgradnjo oken nadzirali in potrdili, da je bilo vse izvedeno po pravilih stroke.

Senčila

»Senčila nas varujejo pred čezmernim segrevanjem poleti in mrazom pozimi, saj jih štejemo kot dodatno toplotno zaščito,« je pojasnila strokovnjakinja. Če imamo pred hišo veliko drevo, ki v hudi poletni vročini daje senco, potem zunanjih senčil morda ne potrebujemo. Če pa živimo v višjem nadstropju oziroma na lokaciji, kjer ni mogoča naravna zaščita pred soncem in nimamo zaščitene zasteklitve, ki bi preprečevala čezmerno pregrevanje, moramo vgraditi senčila na zunanjo stran (v tehničnih predpisih je določeno, da morajo biti senčila vedno na zunanji strani okna). »Notranja senčila niso dobra in tudi ne primerna zaščita, saj se poleti šipe pregrejejo in oddajajo toploto v prostor, pozimi pa ohladijo in se zato nabira vlaga, zaradi katere lahko nastane tudi plesen,« je opozorila sogovornica.

Prezračevanje

Nova okna tesnijo bistveno bolje kot stara, zato moramo nujno razmisliti o načinu zračenja oz. prezračevanju, ki je lahko naravno (odpiranje oken) ali umetno (ventilatorji, rekuperator). »Koristno je, da imamo v stanovanju merilnik temperature in vlage zraka. Temperatura zraka v bivalnih prostorih ne sme biti prenizka, vlaga pa ne sme biti višja od 60 odstotkov, če ne želimo, da se nam začne nabirati kondenzat na hladnih površinah in pozneje tudi plesen, ki je za zdravje zelo škodljiva,« je poudarila Jejčičeva. Zračiti je treba vsaj zjutraj in zvečer pred spanjem, med kuhanjem, likanjem, pranjem, umivanjem in kadar se zadržujemo v zaprtih prostorih dalj časa.

Trajanje zračenja skozi okna je odvisno od zunanje temperature zraka oziroma razlike v temperaturi zraka zunaj in znotraj ter velikosti prostora. »Če je zunaj zelo mrzlo, potem zračenje ne bo dolgo, lahko le tri do pet minut. Če je temperatura v stanovanju podobna temperaturi zunaj, lahko zračimo dalj časa. Okna odpremo na stežaj, nikoli ne zračimo na nagib, saj mrzel zrak shladi konstrukcijo nad oknom, zato se bo na njej nabral kondenzat in sčasoma se bo razvila plesen.«

Okna je treba redno vzdrževati in servisirati. »Zmotno je mišljenje, da PVC in kovinskih oz. aluminijastih oken ni treba vzdrževati in servisirati,« je opomnila Jejčičeva. »Vsako leto je okovje treba nastaviti in naoljiti, preveriti kakovost tesnila in ga naoliti ali kako drugače negovati. Pri lesenih oknih je treba poskrbeti za površinsko zaščito in jih vsakih pet do osem let prebarvati. Vsak mesec ali vsaj štirikrat na leto bi bilo dobro tudi pomiti stekla in okvirje ter jih premazati z negovalnimi sredstvi.« Le tako bo pogled skozi okno ostal tako čudovit kot na dan, ko ste dobili nova okna.