Načrtovanje garaže kot naložba v praktično mobilnost

Nepremičnini pripadajoče parkirno mesto olajša marsikatero logistično težavo, zato je tudi pri gradnji hiše vprašanje, kje bo stal avto, zelo smiselno.

Nekoč parkirišče, danes morda telovadnica

Garaže niso več le parkirišče, temveč tudi dodaten prostor za shranjevanje orodja in družinske ropotije. Celo prostorom v starejših hišah, ki so bili nekoč zasnovani bodisi za manjše avtomobile bodisi so bili del pritličja poleg drugih servisnih prostorov, danes spreminjamo namembnost. Z njimi povečamo bivalne površine hiše, včasih postanejo manjša ločena bivalna enota ali pa samo eden izmed kotičkov za kakovostno preživljanje prostega časa doma, kot sta domači spa ali telovadnica. Avtomobile smo tako preselili na prosto ali z nadstreškom pokrita parkirna mesta ob hiši. Četudi garaže po večini konstrukcijsko niso več del bivalnega objekta, pa je pomembno, da so načrtovane tako, da zadovoljijo arhitekturni, estetski in uporabni vidik. Kot nam je pojasnila arhitektka Andreja Rebič iz ljubljanskega biroja EDH, se Slovenci po večini odločamo med nadstreški in garažami, pri čemer gre za precej enostavne objekte, velike do 50 kvadratnih metrov. V povprečju govorimo o zunanjih merah 8 x 6 metrov in notranjih približno 7,5 x 5,5 metra. Za boljšo predstavo, parkirno mesto v povprečju meri 2,5 x 5 metrov, potrebujemo še nekaj dodatnega prostora na obeh straneh vozila za odpiranje vrat. Slovenske garaže so večinoma grajene za dva avtomobila in namenjene zlasti svojemu praktičnemu namenu.

PREBERITE ŠE: ARHITEKTURNI IZZIV: PRERAZPOREDITEV PROSTOROV V SAMOSTOJNO BIVALNO ENOTO

Skladnost s stanovanjskim objektom

Kljub enostavnosti objekta načrtovanje in gradnja seveda zahtevata nekaj razmisleka in upoštevanja predpisanih pravil. Če gradimo garažo kot pomožni objekt, mora biti oblikovana skladno s stanovanjsko hišo, h kateri sodi, opozori arhitektka. Pozorni moramo biti tudi na njeno velikost. Za hišo se po OPN največkrat zahtevajo odmik od sosednjih parcelnih mej štiri metre, dvokapna streha in podobno, za garažo kot nezahtevni objekt pa je predpisan odmik 1,50 metra, streha je lahko ravna. Nekatere občine nezahtevnih objektov niti ne upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka.

Okvirno je predpisana tudi višina. Svetla višina garaže in drugih površin, po katerih je predvidena vožnja z motornimi vozili, ne sme biti manjša od 2,20 metra. Če je v njej še delavnica ali prostor podobne namembnosti, pa bi morala biti svetla višina kar 2,50 metra, torej dosegati minimum za bivalne prostore. Enako velja v primeru dvižnih vrat, ko je treba upoštevati še višino preklade nad vrati in prostor, ki ga zasedejo odprta vrata. Širina vrat okvirno znaša med 2,5 in pet metrov. Če so večja, gre že za industrijska vrata.

Glede umeščenosti garaže po večini govorimo bolj o priporočilih kot prepovedih. Rebičeva svetuje, da jo postavimo na delu parcele, ki ima za nas najmanj uporabne vrednosti. Navadno je to prostor med hišo in cesto. Če je garaža ob hiši, naj bo tik ob njej, vendar naj konstrukcijsko ne bo povezana. Zaželeno je, da zagotovimo dostop do vhoda po suhem, kar omogočata nadstrešek ali neposreden prehod skozi vrata. V tem primeru gre urad­no za del stanovanjskega objekta. Garaže večinoma niso več zasnovane kot del fasadnega ovoja hiš, saj je to energijsko neučinkovito in neracionalno. Zelo pomembno je, večinoma pa celo obvezno, da pri načrtovanju garaže pred njo namenimo dovolj prostora, da vozilo lahko obrnemo na parceli in se tako izognemo manevriranju na površinah glavnih cest.

Počasna rast povpraševanja po električnih polnilnicah

Kako je s potrebnimi priključki? V današ­njem času ni več racionalno graditi zaprtega in suhega prostora samo zato, da imamo avto na suhem, pravi strokovnjakinja Dea Gombač iz koprskega biroja Endemika. Če si ga že omislimo, ga želimo izkoristiti še za kaj drugega. Med osnovne inštalacije tako zagotovo sodita elektrika in voda. Slednja ni obvezna, je pa zagotovo priročno, da je v prostoru manjši umivalnik. Upoštevati moramo zlasti želje naročnika in namembnost prostora, temu primerno pa prilagoditi število vtičnic in moč razsvetljave.

Z današnjo usmeritvijo k bolj zeleni mobilnosti se povečuje tudi povpraševanje po elek­tričnih vozilih. Rebičeva sicer še ne opaža bistvenega skoka zanimanja za domače polnilnice. Te so lahko povezane tudi z domačimi elektrarnami, na trgu pa se pojavlja vse več ponudnikov, ki poleg polnjenja omogočajo še pametno upravljanje porabe elektrike kot del tako imenovanih pametnih domov.