Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ureditev okolice

Okolica hiše: Koncept vrta je narekoval krog

»Vsak vrt je lep, če se z njim ukvarjamo. Vrt ni slika, ki jo obesimo na steno in bo enaka vsa leta. Vrt diha, živi, kaj umre, kaj se nasadi na novo. To je proces in normalen življenjski cikel,« pravi krajinska arhitektka Sara Peternel. Pred kratkim je oblikovala zasebni vrt, ki ga je poimenovala Vrt milnih mehurčkov. Njegov koncept je namreč narekoval krog.
27. 10. 2020 | 08:51
22. 10. 2024 | 12:28
7:02

»Pri oblikovanju sem se opirala na želje stranke, hkrati pa sem si želela zasnovati vrt, ki bo kljub urejenosti deloval dinamično in igrivo,« pravi krajinska arhitektka Sara Peternel. Lastnika Andreja in Rok sta si želela moderen vrt, ki bi se ujemal s sodobno arhitekturo hiše. Po besedah krajinske arhitektke sta na južni strani pri izhodu iz jedilnice že imela večjo leseno teraso, ki so jo zasenčili s kovinsko pergolo in platnenimi senčili. Na jugovzhodnem delu sta si želela kotiček za posedanje ob ognju, južni del pa zakriti pred pogledi iz sosednje hiše. Na vrtu naj ne bi manjkali niti manjši zelenjavni vrt z dvignjenimi gredami, letna kuhinja in manjši vodnjak.

Štirje sklopi vrta

Tako so 280 kvadratnih metrov velik vrt (od tega je 150 kvadratov namenjenih trati) razdelili v štiri programske sklope. Prvi predstavlja dvorišče, na katerem sta nadstrešek za dve vozili in vrtna uta, drugi sklop pa prehod z dvorišča na bivalni del na južni strani. »Prehod je omogočen po poti iz stopalnih plošč, ki vodi do bivalne terase ob hiši in kotička s kuriščem na jugovzhodnem delu vrta. V tem delu se zasnova razgiba s polkrož­no oblikovanimi okrasnimi gredami, ki se nadaljujejo do tretjega sklopa – bivalnega vrta,« pojasnjuje Peternelova.

Tam so s potjo iz okroglih plošč povezani večja bivalna terasa, kotiček s kuriščem in kotiček z letno kuhinjo. Od betonske klopi proti letni kuhinji se po besedah krajinske arhitektke nadaljujejo okrasni nasadi, vendar se zasnova umiri in izravna. »Zaradi ozkega južnega dela so tukaj nasadi porinjeni ob betonsko ograjo, saj puščamo odprt prostor za travnato površino, hkrati pa drevesa, sajena na mejo, zastirajo poglede proti sosednji hiši,« še pravi sogovornica in dodaja, da je osrednji motiv na vrtu kotiček s kuriščem, narejen iz večjega krožnega korita iz brušenega betona, v katerega je vpeta lebdeča lesena klop na kovinskem podstavku. »Korito je obilno zasajeno s trajnicami in okrasnimi travami, zimzelenimi šaši in kroglastimi tisami. Kurišče je umeščeno v krožno odprtino v okrogli betonski ploščadi iz peskanega betona. Do kurišča pa vodi pot iz različno velikih okroglih betonskih stopalnih plošč,« je še povedala.

Četrti sklop vrta predstavlja ureditev na zahodni strani, kamor je umeščen manjši zelenjavni vrt iz treh dvignjenih gred različnih višin. »Meja s sosedom na zahodni strani je ozelenjena z zimzelenim lovorikovcem, ob servisnem objektu na severozahodni strani pa smo predvideli večjo betonsko ploščad za lastnika, ki je velik zbiratelj kamenin in fosilov, da lahko nabrano kamenje obdeluje,« pravi Peternelova.

Krog kot izhodišče zasnove

Lastnika Andreja in Rok sta po besedah krajinske arhitektke že prvem sestanku izrazila željo po krožno oblikovanem kotičku (ker sta imela okroglo kurišče), zato so vzeli krog kot obliko, ki bo narekovala koncept vrta. Tako se krog na njem pojavi večkrat. Najbolj opazno pri okroglih stopalnih ploščah in krožno zasnovanem kotičku s kuriščem. Pri slednjem se krog subtilno pojavi povsod: okrogla je betonska plošča pod kuriščem, okrogli so drobni kamenčki v strukturi izbranega betona, okrogla je odprtina za kurišče in okrogli so tudi veliki rečni prodniki, v katere je umeščeno okroglo kurišče. Polkrožna greda je zasajena z rastlinami, ki cvetijo v okroglih košastih socvetjih (verbene), imajo krožne cvetove (slamniki, afriška lilija, pritlikavi luk) ali so oblikovane v velike zelene krogle (kroglasta tisa). V gredo je vpeta lebdeča klop, ki se konča s krožnim sediščem.

Krog se pojavi tudi v obliki okrasnih gred pri vstopnem delu vrta, prav tako so okrogle ambientalne luči ob glavni bivalni terasi.


Japonski javor in stebrasti gabri

Kljub manjši površini so v zasnovo vključili drevesa, ki dajejo celotni zasnovi vertikalni poudarek. Na vzhodni strani so posadili šmarne hrušice in rdečelistni japonski javor, na južni pa tri stebraste gabre. Trajnicam z okroglo obliko cvetov so po besedah sogovornice kot spremljevalne rastline dodali okrasne trave (lisičjerepa perjanka) in zimzelene šaše (pisanolistni šaš). Izbrali so rastline, ki cvetijo v vijoličastih, rožnatih in modrih odtenkih, ki se ujemajo s hladnimi toni hiše.

Zasnovo vrta so dopolnili z osvetlitvijo. »Vir svetlobe smo poskušali zakriti, zato so svetila skrita v nasade ali pod elemente. Vidna so le okrogla svetila in stebrički. Tako skrito so osvetljene krošnje dreves, med trajnicami pa so skrita vrtljiva svetila. Nasad okrog klopi je osvetljen z linijskim LED-svetilom, ki je položeno na notranji strani betonskega zidu. Z enakim svetilom so dosegli tudi učinek lebdeče klopi.

Letni časi na vrtu

Z menjavo letnih časov se bodo na vrtu spreminjale tudi rastline. »Spomladi se bo začelo cvetenje čebulnic, v belo se bodo odele šmarne hrušice. Poleti bodo cvetele trajnice, kot so slamniki, okrasni luki, verbena, razrasle se bodo tudi okrasne trave. Cvetenje se bo zavleklo v začetek jeseni, ki je čas anemon in okrasnih trav, v cvetju pa bodo še visokostebelne verbene. Vedno rdeči javor bo še bolj zažarel v temno rdečih odtenkih. Na zimo pa bodo vrtu dajali strukturo drevesa in zimzeleni šaši, tise, lovorikovci in borovci. Trav ne porežemo, saj vnašajo divjost in ostanejo lepe tudi pozimi, ko so suhe in rjave,« še pove Peternelova.

Vsak vrt zahteva nekaj vzdrževanja, če želimo, da bo lep in urejen, pravi sogovornica. Na tem bo treba enkrat na leto vse rastline dobro obrezati in pognojiti. Grabljenje listja in redna košnja trave pa tako ali tako sodita med običajna vrtna opravila.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine