Imate dan odprtih vrat. V čem se vaša hiša razlikuje od drugih in je tako posebna, da ste se odločili za predstaviev javnosti?

Gradnja hiše je težka, življenjska odločitev, zato mora graditelj prej zbrati čim več informacij. Ljudje še vedno ne vedo, kaj pomeni imeti pasivno hišo in kako se v njej živi. Za dan odprtih vrat sva se z možem odločila, ker se spomniva, koliko težav sva imela, da sva prišla do pravih informacij, preden sva začela graditi. Pravo informacijo lahko da le tisti, ki že živi v hiši in ima izkušnje.

Po čem se vaša hiša razlikuje od drugih?

Stena je precej debela, 43 centimetrov, in je v celoti sestavljena iz naravnih materialov. Zelo dobro je toplotno izolirana, okna z okvirji les-aluminij imajo trislojno zasteklitev in v hiši je vgrajena kompaktna naprava z rekuperatorejem, tolotno črpalko in bojlerjem. Vse to zagotavlja zelo majhno rabo energije za ogrevanje. Hišo prisilno prezračujemo, zato je ni treba prezračevati z odpiranjem oken. Najprej me je bilo nekoliko strah, kako bomo živeli brez zračenja, saj smo bili tega vajeni od prej. Toda ko ugotoviš, da nečesa ni treba početi, ker preprosto ni potrebe po tem, se hitro navadiš ne odpirati oken. To pa pomeni tudi manj prahu in druge umazanije v prostorih. Manj dela in manj čiščenja.

Katera vprašanja ste danes najpogosteje slišali od obiskovalcev?

Najpogostejše vprašanje je bilo, ali okna mogoče odpirati. Večina zmotno misili, da se v pasivni hiši oken ne sme odpirati. Pa to ni res. Lahko se odpirajo, vendar preprosto ni potrebe po tem, ker prezračevalna naprava ves čas zagotavlja svež zrak. Veliko obiskovalcev je spreševalo tudi o različnih arhitekturnih rešitvah, predvsem pa jih je zanimalo, kako deluje kompaktna naprava, kje je zajem zraka, od kod energija, kolikšen je mesečni račun za elektriko in ali je gradnja energijsko varčne hiše dražja.

Kaj ste jim odgovorili, je dražja?

Mislim, da ni. Natančno je težko reči; preden sva se odločila za hišo, sva zbrala 15 ponudb. Vsaka je bila drugačna in je vključevala različne sestave in debeline sten, uporabljeni so različni materiali in načini ogrevanja. Zato je cene težko neposredno primerjati. Odločila sva se za ponudbo Eko produkta, za skeletno gradnjo. Prepričala naju je debelina in sestava stene, poleg tega pa so se v podjetju projekta lotili celostno z vsemi drugimi projektanti in izvajalci. Zelo pomembno je, da načrtovanje poteka usklajeno, saj v hišah, ki so energijsko zelo varčne, lahko zaradi slabega načrtovanja predvsem prezračevanja in ogrevanja, hitro pride do napak in nepotrebnih toplotnih izgub. Pomembno pa je tudi, da je izvedba zelo kakovostna in natančna, zato morajo imeti ponudniki hiš in drugih elementov dovolj znanja in izkušenj ali pa morajo biti vsaj povezani s strokovnjaki, na primer iz tujine, ki pomagajo pri iskanju primernih rešitev in gradnji.

Kako deluje kompaktna naprava in za kaj vse skrbi?

Kompaktna naprava, ki ima 2,7 kW toplotne moči, je sestavljena iz prezračevalne naprave z rekuperatorjem, toplotne črpalke, ki ima tri toplotne izmenjevalnike, in 200-litrskega bojlerja za toplo sanitarno vodo. Zrak za prezračevanje zajemamo na fasadi in ga prek rekuperatorja dovajamo v prostore. Pred tem se zrak pozimi predgreje s slanico in prejme toloto od odpadnega zraka. Za ogrevanje – v prostorih imamo talno gretje – pa izrabljamo toploto zemlje. V tleh je ploženih šest kompaktnih zemeljskih kolektrorjev, v katerih je medij slanica, to je mešanica vode in glikola. Toplotna črpalka poskrbi za toplo vodo, ki gre neposredno v cevi talnega gretja, ter za toplo vodo, ki se shranjuje v bojlerju in jo uporabljamo v gospodinjstvu. Poleti pa s toplotno črpalko nekoliko pohladimo zrak, preden vstopi v prostore.

Se hiša poleti pregreva?

Ne. Kompaktna naprava omogoča delno ohlajevanje vstopnega zraka. Poleg tega pa je treba vse steklene površine senčiti. Vrata na vrt zapiramo. Tako zagotovimo, da je temperatura v hiši poleti približno 24 stopinj Celzija. Sestava stene zagotavja dovolj dolgo zadrževanje ustvarjene temperature v prostorih. Hiša se ne ohladi in ne pregreje hitro.

Je vaša hiša pasivna ali nizkoenergijska?

Je nizkoenergijska bio hiša, grajena v pasivnem standardu. Po izračunih PHPP jo lahko uvrstimo med zelo dobre nizkoenergijske hiše, izračunana raba energije za ogrevanje je 20 kW/m² na leto, torej je dvolitrska. Čeprav smo v hiši 10 mesecev in smo v njej že preživeli del lanske zime, je težko natančno reči, kolikšna je raba energije. Vedeti je treba, da prave podatke o tem lahko dobiš šele po enem letu bivanja, ko je hiša povsem prilagojena mikrookolju in naj bi se tudi ustrezno odzivala. Lahko pa povem, kolikšen je mesečni račun za elektriko. Za delovanje kompaktne naprave, pripravo tople sanitarne vode, razsvetlajvo in delovanje vseh gospodinjskih aparatov plačamo od 48 do 52 evrov. V prejšnjem stanovanju smo za 60 kvadratnih metrov plačevali 50 evrov za elektriko in 100 evrov za ogrevanje.

Kaj hiši manjka, da bi bila pasivna?

Hiša je velika, saj ima 210 kvadratnih metrov ogrevanih površin. Poleg tega je arhitekturno precej razgibana. Z možem se nisva hotela odpovedati kaminu v dnevni sobi, čeprav ga za ogrevanje ne bi potrebovali, a sva se zanj odločila zaradi vzdušja. Tudi okna na severni strani so nekoliko večja, kot bi smela biti. Vse to so kršitve, ki vplivajo na energijsko varčnost hiše. Želela sva montažno hišo, s kakovostno izvedbo in sestavo zunanje stene, iz ekoloških materialov, s čim manjšo porabo energije, ki bi zagotavljala visoko kakovost bivanja. To sva s to hišo dosegla. Vprašanje, ali je res pasivna ali nizkoenergijska, pa pri tem ni več pomembno.

Kaj svetujete prihodnjim graditeljem?

Vsekakor svetujem, da najprej najdejo kakovostnega, zaupanja vrednega ponudnika. Izpostavila pa bi še prednosti montažne oziroma skeletne gradnje. Predvsem je hitra in relativno čista. Za bivanje je pomembno, da je temperatura v hiši enakomerna v vseh prostorih, hiša diha, ne uporabljamo več vlažilnikov, ker je v njej primerna vlažnost. Vse to montažna gradnja zagotavlja. Povedati moram tudi, da smo v zadnjih neurjih doživeli poplavo. Sanacija hiše je bila hitra in učinkovita. Poplavljene dele sten so odrezali, pobrali ven celulozno izolacijo, jo zamenjali z novo in stene ponovno zaprli. Posledic poplave preprosto ni.

Delo in dom, 24. september 2008