Ob upoštevanju želja in možnosti naj bo mogoča izbira, kako bomo bivali

30. 5. 2011 | Besedilo: Božena Križnik, Delo

stanovanje, hegler, hiša, pogovor

»Bistvena prioriteta bi moralo biti povečanje števila najemnih stanovanj, in sicer tako neprofitnih kot tudi reguliranih tržnih stanovanj.«

 Kako daleč je izdelava NSP oziro ma zakaj – tak je splošni vtis – nastaja tako počasi?

Po mojem vedenju kot članice stanovanjskega sveta je izdelava novega Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) še precej na začetku, saj ni bila dokončno oblikovana niti odločitev, ali naj bi šlo za »dolgoročni (10-letni) program« ali bolj smiselno, npr. 5-letno strategijo, katere izvajanje se letno spreminja. Zadnji predlog, ki smo ga člani dobili (7. marca letos), so bile štiri temeljne smernice za nov NSP, na katere smo verjetno vsi podali svoje pripombe.

Kakšne so po vašem prioritete na stanovanjskem področju v naslednjem desetletju?

Ljudem bi bilo treba omogočiti izbiro načina bivanja glede na njihove želje in možnosti (predvsem finančne). Za uresničitev tega cilja je treba na novo urediti najemninsko politiko ter politiko subvencioniranja ter obdavčitev oddajanja stanovanj v najem, kadar so najemodajalci fizične osebe. Vsekakor pa je treba zagotoviti finančni vir za izvajanje ukrepov stanovanjske politike, ki je sestavni del zagotavljanja ne le blagostanja državljanov in državljank, temveč osnovnih človekovih pravic do primernega bivališča.

Doslej je bil glavni izvajalec državne stanovanjske politike Stanovanjski sklad RS, a so se pojavile resne težnje po reorganizaciji, s katero bi sklad vsaj deloma utegnil izgubiti to funkcijo. Kdo bi moral po vašem mnenju izvajati državno stanovanjsko politiko in kako bi jo morali financirati?

Če hočemo doseči rezultate, bi morali nacionalno stanovanjsko politiko izvajati vsi: ministrstva v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti, Stanovanjski sklad RS, lokalne skupnosti in lokalni skladi. Eden izmed virov (vendar pa nezadosten) so prav gotovo sredstva SSRS, ki so se in se še vedno namensko zbirajo na osnovi privatizacije po stanovanjskem zakonu.

Prav zaradi zagotavljanja zadostnih virov je zakonodaja že zdaj predvidevala sodelovanje javnega in zasebnega kapitala pri financira nju stanovanjskega področja, a javno-zasebno partnerstvo ni zaživelo. Kako bi ga lahko spodbudili?

Osnovni pogoj za javno-zasebno partnerstvo so realne (stroškovne s predvidenim donosom) najemnine namesto sedanjih administrativnih. Spodbude pa so možne s tako imenovanimi objektnimi subvencijami, ugodnejšimi krediti, davčnimi olajšavami … (kar so ukrepi, ki so pred mnogimi leti povzročili »razcvet« zadružništva).

Več na www.delo.si.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE