»Največja prednost obnovljivih virov so prihranki,« je uvodoma poudaril neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič. Najcenejša energija je namreč tista, ki je ne porabimo. Ali kot so za njim ponovili tudi drugi udeleženci okrogle mize: najcenejši megavat je negavat. V Sloveniji imamo sonce, veter, vodo, biomaso in geotermalno energijo, torej celo paleto obnovljivih virov, ki bi jih ne samo lahko, ampak morali izkoristiti.

Nižanje podpor

Kako je zdaj na tem področju? Valenčič je opozoril na težave z dokončanjem verige hidroelektrarn na srednji Savi in na velike ovire pri mikrohidroelektrarnah. »Subvencije za fotovoltaiko se znižujejo, zato se zmanjšuje tudi število naložb, pri bioplinu je veliko nasprotovanja javnosti, prav tako pri izkoriščanju energije vetra, na področju geotermalne energije premalo spoznavamo tehnologije, soproizvodnja še ni razširjena, naložbe v izkoriščanje lesne biomase so povezane z visokimi investicijskimi stroški,« je našteval Valenčič, ki pogreša tudi lesnopredelovalno verigo od surovine do serije izdelkov.

Začetne spodbude države v fotovoltaiko so bile visoke. Leta 2009, denimo, so bile 450 evrov na megavatno uro, leta 2011, ko se je pri nas začel pravi bum gradnje sončnih elektrarn, so znašale 323 evrov/MWh, leto pozneje 290 evrov/MWh. Novi energetski zakon, ki je začel veljati marca letos, je temeljito premešal karte na področju energetike in s tem na področju obnovljivih virov. Zdaj je višina spodbude za fotovoltaiko 106 evrov/MWh, do konca leta le še 92 evrov/MWh. Višina spodbud v druge obnovljive vire je podobna: za mikrohidro­elektrarne (manjše od 50 kW) znaša 105 evrov/MWh, za mikro vetrne elektrarne 95 evrov/MWh, v mikro geotermalne elektrarne 152 evrov/MWh, mikroelektrarne na bioplin pa 165 evrov/MWh.

Na okrogli mizi so med drugim poudarili, da je sončna energija poleg energije vode in vetra v nasprotju s splošnim javnim prepričanjem med najcenejšimi obnovljivimi viri energije. Pri lesni biomasi je svoje na trgu naredil žled, katerega posledice se bodo v vseh razsežnostih najverjetneje pokazale šele ob koncu poletja.

Struktura OVE se mora spremeniti

Mojca Vendramin z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor je na okrogli mizi predstavila širše vidike politik na tem področju, ob čemer je poudarila, da je politika OVE in URE nacionalna prioriteta. Novi energetski zakon vnaša v naš pravni red deset evropskih direktiv, na ministrstvu zdaj pripravljajo nacionalno energetsko strategijo, deset let star energetski program bo nadomestil letos načrtovan energetski koncept. Po njenih besedah se bodo spremembe zgodile tudi na trgu električne energije in pri zagotavljanju konkurenčnosti njene pro­izvodnje, kar bo vplivalo na slovensko gospodarstvo. »Julija pričakujemo akcijski načrt za nizkoenergijske hiše, pripravljamo dolgoročno strategijo prenove stavbnega fonda, začele so se razprave o obnovljivih virih energije na ravni Evropske unije. Stališče Slovenije je, da podpiramo OVE, vendar naj se cilji določijo na nacionalni ravni. Zavedamo se koristi, ki jih prinašajo, a moramo biti previdni, saj je skoraj 40 odstotkov površin uvrščenih na zaščiteno območje Nature 2000,« je poudarila Vendraminova.

Med učinki energetske politike je navedla večjo energetsko učinkovitost, ki vključuje majhno rast rabe končne energije oziroma ničelno rast do leta 2030, če izvzamemo promet, in zmerno (11-odstotno) rast rabe električne energije. Energetska politika naj bi tudi spodbudila večje izkoriščanje obnovljivih virov, in sicer za 60 odstotkov glede na sedanjo rabo. Da bi dosegli ta cilj, se mora po njenih besedah struktura OVE spremeniti: »Hidro­elektrarne in lesna biomasa imajo zdaj 96-odstotni delež med OVE, drugi obnovljivi viri bodo do leta 2030 dosegli 35-odstotnega.« V novem kohezijskem skladu je na področju trajnostne energije za energijsko sanacijo stavb namenjenih 214 milijonov evrov, za spodbujanje OVE 28 milijonov, prav toliko za pametna omrežja. V okviru energijske sanacije stavb je denar med drugim namenjen za preprečevanje energetske revščine in obnovo stavb javnega sektorja. Ob tem je poudarila, da bi morali na leto obnoviti 2,5 odstotka vsega stavbnega fonda.

Vendraminova je opozorila tudi na pozitivne makroekonomske učinke, saj z URE porabimo manj energije, z OVE pa jo proizvajamo lokalno, namesto da bi jo uvažali. »Poleg tega samo naložbe v energijsko sanacijo ustvarijo dvakrat več zaposlitev kot naložbe izvoznih gospodarskih dejavnosti in trikrat več zaposlitev kot zasebna poraba,« je še dejala.

Poslanka v evropskem parlamentu Romana Jordan je spregovorila o razvoju in vlogi energetike za evropsko povezovanje ter o razmerah v energetiki v EU. Po njenih besedah je skup­na evropska energetska politika že nekaj let usmerjena predvsem v oblikovanje notranjega trga elektrike in plina ter zmanjšanje ogljičnega odtisa v energetiki: »Evropa na tem področ­ju sledi dvema ciljema: oblikovanju skupnega evropskega trga za energijo in izvajanju okoljskih energetskih politik.«

Zapostavljamo potenciale vetra in sonca

Po mnenju zastopnika za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji Dejana Savića sta veter in sonce dober primer, kako spregledani so OVE v pripravah naših programov in ciljev. Poudaril je, da OVE omogočajo energetsko neodvisnost posameznikom, regijam in celotni Sloveniji, zato teh potencialov ne bi smeli zanemarjati. Prenizki cilji na področju izkoriščanja OVE po njegovih besedah pomenijo zmanjšanje investicijskega zagona po letu 2020: »Slovenija o razvoju vetrne energije razmišlja povsem neambiciozno. Po izkoriščanju vetrne energije smo na zadnjem mestu v Uniji, če ne upoštevamo Malte, ki nima nobene vetrnice. Zanemarjamo pa tudi sončno energijo. Cene fotovoltaične tehnologije so se v zadnjih petih letih zmanjšale za 70 odstotkov, kar pomeni, da zdaj potrebujemo bistveno nižje podpore za razvoj te tehnologije.«

Da je sonce poleg vetrne in hidroenergije med najcenejšimi obnovljivimi viri, je poudaril Robert Otorepec, predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije. Po njegovih besedah se fotovoltaika neupravičeno prikazuje kot dežurni krivec za vse težave v slovenski energetiki in za cene energije, čeprav je po drugi strani v treh letih ustvarila 2300 novih delovnih mest. Glede prihodnosti slovenske fotovoltaike meni, da smo na razpotju, ko se je treba odločiti, kako naprej: »Če ne bomo takoj obudili gradnje sončnih elektarn, seveda po zmerni stopnji rasti, bomo leta 2018 ugotovili, da smo še vedno zelo daleč od izpolnitve okoljskih zavez do leta 2020. Takrat bomo tudi dojeli, da je edina možnost za vsaj približanje tem zavezam pospešena gradnja. Toda do takrat bodo vsa slovenska podjetja, ki bi se lahko ukvarjala z gradnjo sončnih elektrarn in izdelavo sestavnih delov zanje, že dolgo mrtva. Gradili jih bodo tujci, najverjetneje za precej višjo ceno, kot bi to naredila naša podjetja.«

Kritičen je bil tudi do novega energetskega zakona. Namen zakona je sicer bolj spodbujati cenejše obnovljive vire, kot so sonce, veter in voda, kar je po njegovem mnenju upravičeno, njegovi očitki so se nanašali predvsem na predpisovanje letnih kvot in razpise, na katerih bodo investitorji »tekmovali, kateri bo ponudil nižjo ceno električne energije. Tudi če bodo kvote primerno razdeljene po posameznih OVE in nato še po posameznih velikostnih razredih, ni realno pričakovati, da bodo investitorji v najmanjše OVE, kot so sončne elektrarne do 5 kW, denimo, priprav­ljali projekte in se prijavljali na razpise, saj jim bo to povzročalo samo nepotrebne stroške in izgubo časa.« Otorepec zato meni, da bi morali naložbe v OVE do 50 kW izvzeti iz sistema kvot in razpisov. Te naložbe namreč ne morejo ogroziti podporne sheme, kar je po njegovih besedah verjetno glavni razlog za uvedbo tega sistema.

Gozda imamo veliko, pelete pa uvažamo

Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije je povedala, da pri nas na leto uporabimo več kot milijon kubičnih metrov lesa, skupaj z odpadnim lesom. Večina ga gre za uporabo v gospodinjstvih, kjer se z njim ogrevajo. »Skrb pa zbuja dejstvo, da Slovenija, kljub temu da je gozdnata država, pelete uvaža. Zaznali smo veliko povečanje povpraševanja po peletih v gospodinjstvih, v letu 2011, na primer, so se pojavili kot najbolj atraktiven energent.«

Februarski žled je poškodoval okrog devet milijonov kubičnih metrov lesa, kar bo močno vplivalo na trg z lesnimi gorivi, njegove posledice pa se bodo v vseh razsežnostih najverjet­neje pokazale šele ob koncu poletja. Krajnčeva pričakuje večjo ponudbo poškodovanega lesa listavcev, večjo samopreskrbo gospodinjstev, trg z lesom slabše kakovosti v Evropi pa je trenutno zasičen: »Zaradi mile zime imamo večje zaloge peletov, sekancev in drv. Cene lesnih goriv zdaj še ne kažejo teh problemov, padec cen je razmeroma majhen in ustreza normalnim letnim nihanjem. Polena so bila aprila, denimo, cenejša za deset odstotkov, kar lahko pripišemo tudi žledu. Večje težave pričakujemo ob koncu poletja.«

Tudi parcela je obnovljiv vir

Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič pa vidi kot obnovljiv vir kar celo parcelo, na kateri postavimo hišo: »Skoraj ničeenergijske stavbe so le deloma rezultat tehnologije in denarja. Večinoma so rezultat implementacije energetskih potencialov parcele, na kateri stavba stoji.« Kakor je poudaril na okrogli mizi, so občinski prostorski načrti (OPN) šibek člen za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb in prepričan je, da bi morali tudi parcele načrtovati kot obnovljiv vir. Stavbe praviloma umeščamo v omejen prostor, pri čemer se mora arhitekt pri načrtovanju hiše prilagoditi zakonskim okvirom (odmiki, smer slemena), cestam in drugi infrastrukturi. »Od arhitekta je tudi odvisno, ali bo iz parcele potegnil energetske prednosti, ki jih omogoča. Tudi na obstoječih parcelah ima načrtovalec dovolj možnosti, da zadosti potrebam po najboljši energetski izrabi naravnih danosti, kljub temu pa je po mojem mnenju najbolje, da se parcele že v OPN razporedijo za optimalno energetsko izrabo,« je pojasnil Žnidaršič. Bo prometna in komunalna ureditev v OPN določala postavitev stavb ali pa bodo stavbe – načrtovane za optimalno rabo pasivne sončne energije – določale trase cest in komunalnih vodov? Kaj je treba storiti, da se bomo z gradnjo prilagodili naravnim danostim parcele in v zasnovo stavbe vključili vse energetske potenciale lokacije? Ali lahko od avtorjev OPN zahtevamo, da stavbo, obliko parcele in infrastrukturo prilagodijo pasivni in aktivni rabi sončne energije, ki je večna in brezplačna? Vsekakor, je trdno prepričan Žnidaršič: »Naravne danosti parcele namreč omogočajo trajne energetske koristi ob majhni naložbi ter majhnih stroških obratovanja in vzdrževanja.«

-----

Cilji OVE 2020 in 2030

Do leta 2020 mora biti delež električne energije iz obnovljivih virov 40-odstoten, do leta 2030 pa 53-odstoten. To velja zgolj za elektriko v deležu končne rabe vse energije. Ker pa na tem področ­ju zaostajamo, moramo to nadoknaditi na drugih področjih rabe OVE in zlasti URE (učinkovita raba energije), smo lahko slišali na okrogli mizi. Po drugi strani v Sloveniji povečujemo okoljsko sporne elektrarne (TEŠ), zato bo treba sorazmerno povečati cilje OVE.