Zamenjati le kotel ali tudi energent?

Pri posodobitvi ogrevalnega sistema se je vsekakor priporočljivo izogniti ogrevanju z električno energijo in utekočinjenim naft­nim plinom, ki spadata med najdražje načine ogrevanja. Ob upoštevanju cen energentov in koristne energije, ki upošteva tudi izkoristke kotlov, je daleč najbolj ekonomično ogrevanje z lesno biomaso, ki je sicer tretji najbolj uporabljani energent za ogrevanje hiš v Sloveniji, takoj za kurilnim oljem in zemeljskim plinom, a njena uporaba ni mogoča povsod. Najcenejši so sekanci, a je naložba vanje višja, sledijo drva, le malo zaostajajo peleti, s katerimi se grejemo za polovico ceneje kot s kurilnim oljem, na primer. S čim bomo ogrevali hišo, ki smo jo dobro toplotno izolirali in vanjo vgradili energijsko učinkovito stavbno pohištvo, je pravzaprav stvar osebne odločitve investitorja in njegove ekološke ozaveščenosti. Dejstvo je namreč, da je z naštetimi ukrepi korenito zmanjšal toplotne izgube, zato tudi ogrevanje z neobnovljivimi viri ne bo prevelik strošek.

Kako vemo, kdaj je treba zamenjati kotel za ogrevanje?

Kotel in pripadajoče komponente, kot je gorilnik, na primer, bi moral pred vsako kurilno sezono pregledati strokovnjak, ki bo z ustreznimi napravami in inštrumenti preveril kakovost zgorevanja. Podrobnejši pregled pokaže tudi morebitno izrabljenost posameznih elementov, ki vplivajo na učinkovitost sistema. Uporaba izrabljenih in tehnološko zastarelih naprav ni gospodarna, zato jih je priporočljivo zamenjati s sodobnejšimi, ki imajo veliko boljše izkoristke. Učinkovitost kotlov se precej razlikuje glede na uporabljeno vrsto energenta. Najbolj učinkoviti so plinski kondenzacijski, manj pa kotli na kurilno olje in še manj kotli na trdna goriva. Če nameravamo obstoječi kotel zamenjati z drugim, ki bo ob večji učinkovitosti uporabljal tudi drugo vrsto energenta, so pomisleki skoraj odveč. Vsekakor pa je treba pred takšno odločitvijo upoštevati tudi razmerje med cenami posameznih energentov. Razliko v učinkovitosti ali izkoristku dveh kotlov na različna goriva je treba primerjati s cenovnim razmerjem energentov. Šele takšna celovita primerjava nam pokaže pridobljeno koristno energijo posameznega kotla.

Ali je s toplotno črpalko smiselno ogrevati klasično zidano hišo z 12 cm toplotne izolacije na fasadi in 20 cm na strehi?

Odločitev o sistemu ogrevanja je odvisna od skupnih toplotnih izgub, na katere poleg kakovosti zunanjega ovoja stavbe vpliva še njena skupna uporabna površina oziroma površina prostorov, ki jih ogrevamo. Ob upoštevanju povprečnih zimskih temperatur v naših krajih ugotovimo, da toplotne izgube objekta v večjem delu zimskega obdobja lahko nadoknadimo tudi s katero koli toplotno črpalko. Če toplotne izgube v teh razmerah ne presegajo toplotne moči običajne toplotne črpalke, ki je približno 12 kW in je primerna za uporabo v stanovanjskih hišah, je bivalent­ni sistem toplotne črpalke v kombinaciji z ogrevalnim kotlom primerna in gospodarna izbira. Kakovost zunanjega ovoja stavbe v tem primeru omogoča vgradnjo katerega od površinskih sistemov ogrevanja. Hišo lahko ogrevamo tudi z nizkotemperaturnim ali kondenzacijskim kotlom. Seveda pa je pred vgradnjo toplotno črpalke nujno preveriti, ali bo s temperaturo vode med 45 in 65 stopinjami Celzija lahko dovolj ogrela prostore. Najprimernejša načina ogrevanja prostorov, vezana na toplotno črpalko, sta sicer talno in stensko gretje, ki poleti omogočata tudi pohlajevanje prostorov. Če pa želimo obdržati radiatorski sistem, imamo na voljo visokotemperaturne črpalke, ki segrejejo vodo do 75 stopinj Celzija. Vsekakor se je nujno posvetovati s projektantom strojnih inštalacij, poudarjajo energetski svetovalci, ki so z ministrstva za infrastrukturo in prostor prejeli sicer neformalno tolmačenje glede toplotnih črpalk – da je njihova uporaba v obstoječih stavbah mogoča samo ob prilagoditvi ogrevalnega sistema v skladu z zahtevami pravilnika o učinkoviti rabi energije in tehnične smernice, ki določa, da se pri vgradnji toplotne črpalke za ogrevanje prostorov zahteva nizkotemperaturni ogrevalni sistem (talni, stenski, stropni) z najvišjo temperaturo predtoka 35 stopinj Celzija. Če se toplovodni kotel centralnega ogrevanja z režimom 90/70 stopinj Celzija nadomesti s toplotno črpalko brez zamenjave grelnih teles, ne moremo pričakovati zahtevane in pričakovane učinkovitosti naprave. Upoštevati je treba, da je obratovanje toplotne črpalke vezano na porabo elektrike, ki ni proizvedena samo iz obnovljivih virov energije. Ob uporabi toplotne črpalke je torej smiselno prilagoditi obstoječi ogrevalni sistem, kar pa je povezano z večjimi stroški.

Ali je ponoči in za čas, ko nas ni doma, bolje izklopiti ogrevanje ali le za nekaj stopinj Celzija znižati temperaturo?

Na to, koliko bomo prihranili z enim ali drugim režimom nočnega ogrevanja, vpliva več dejavnikov. Popolna prekinitev ogrevanja, torej izklop delovanja kotla, bi bila sicer najbolj varčna rešitev in prihranki bi bili največ­ji, vendar je to smiselno le v dobro toplotno izoliranih hišah lahke gradnje (montažne, nizkoenergijske), pri katerih so toplotne izgube v okolico majhne. Pri tem se pokažejo prihranki elektrike za pogon obtočne črpalke, medtem ko so prihranki ogrevalnega sistema manjši, ker so tudi izgube v okolico manjše. V pomanjkljivo toplotno izoliranih stavbah masivne gradnje bi s takšnim načinom delovanja kotla stavbo močno podhladili, zato bi potrebovala več časa, da bi se spet ogrela in bi v njej dosegli zadovoljivo raven toplotnega ugodja. Količino toplote, ki jo stavba zaradi toplotnih izgub izgubi ponoči, je treba dovesti ob ponovnem zagonu ogrevanja, in da bi bil ta čas ustrezno kratek, mora biti toplotna moč kotla povečana. Predimenzionirana kurilna naprava pa ima večje toplotne izgube in slabše letne izkoristke, zato izklapljanje kotla v masivnih in slabo toplotno izoliranih stavbah ni smiselno. Primernejša rešitev je uporaba regulacije, ki zniža temperaturo ogrevalnega medija v ponoči oziroma v času, ko nas ni doma. Če upoštevamo, da je čas nočnega zniževanja temperature ogrevalnega medija osem ur, je priporočljivo znižanje temperature zraka v ogrevanih prostorih za tri do pet stopinj Celzija. Glede velikosti prihranka se mnenja stroke razhajajo, večina meni, da se giblje med tremi in petimi odstotki. Pri tem pa ne smemo dovoliti, da bi se temperatura v prostorih znižala pod 17 stopinj Celzija, saj se lahko na ohlajenih površinah, še posebno na mestih, kjer so toplotni mostovi, začne kondenzacija vlage, s tem pa se poveča nevarnost razvoja plesni. Omeniti velja še, da kotla ne smemo popolnoma izključiti tam, kjer obstaja nevarnost zamrzovanja napeljav ogrevanja. Podobno velja za uravnavanje nočne temperature v posameznih prostorih s termostatskimi ventili.

Kako delujejo kompaktne toplotne črpalke z vgrajenim prezračevanjem?

Kompaktne naprave združujejo prezračevalno enoto, rekuperator toplote odpadnega zraka, toplotno črpalko in bojler za toplo vodo. Toplotne črpalke v teh napravah imajo praviloma manjšo toplotno moč (nekaj kilovatov), ki je prilagojena potrebam pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Toploto pridobivajo iz podtalnice, zemeljskega kolektorja ali iz odpadnega zraka po rekuperaciji. V prvem primeru imajo malo večjo toplotno moč in pridobljeno toploto prek treh zaporedno vezanih izmenjevalnikov oddajajo bojlerju za toplo sanitarno vodo, nizkotemperaturnemu ogrevalnemu sistemu ter zraku, s katerim prezračujemo prostore. Toplotna moč naprav, ki izkoriščajo toploto prek zemeljskega kolektorja, je od enega do največ dveh kilovatov in so primerne zgolj za pasivne hiše. Za delovanje nujno potrebujejo ustrezen zemeljski izmenjevalnik, v katerem se zrak pri vstopu v prezračevalno enoto ogreje na približno pet stopinj tudi pri najnižjih zimskih temperaturah. Toploto, ki jo pridobijo iz odpadnega zraka po rekuperaciji, oddajo bojlerju za toplo sanitarno vodo in zraku, s katerim prezračujemo prostore. Toplotne črpalke v kompaktnih napravah toplote ne pripravljajo na zalogo (zalogovnik toplote torej ni potreben), temveč jo proizvajajo po potrebi.

Ali je pri obnovi hiše smiselno vgraditi prezračevalni sistem z rekuperacijo?

Vsekakor, še zlasti ker smo vgradili energijsko učinkovita okna, ki zelo dobro tesnijo, način življenja pa večini ne dopušča pravilnega in zadostnega prezračevanja prostorov. Mehansko prezračevanje je zato priporočljivo za vse vrste objektov, ne glede na njihovo energijsko učinkovitost. Od rekuperatorja, ki ga običajno namestimo v kotlovnici, je treba speljati cevi za dovod in odvod zraka do posameznih prostorov v hiši. Lahko so speljane po zunanji strani zidov (prekrijeta jih toplotna izolacija in fasada), če pa bomo pri prenovi uredili talno gretje, so lahko cevi za prezračevanje speljane pod grelnimi ploščami. Vrtanja in prahu je veliko, a se splača, zagotavljajo tisti, ki so si omislili prezračevalni sistem. V hiši je vedno svež zrak, zjutraj je prijetno toplo, čeprav nehajo kuriti ob sedmih ali osmih zvečer, prezračevanje ne povzroča nobenega hrupa, sistem pa kljub nenehnemu delovanju ne porabi več kot za 50 evrov električne energije na leto.

Kaj pa, če ne želimo prezračevalnega sistema?

Na voljo imamo več vrst lokalnih prezračevalnih naprav, ki so zelo preprosta in razmeroma poceni možnost nadzorovanega prezračevanja. Sestavljene so iz rozet za dovod zraka v prostor in naprav z ventilatorjem za odvajanje predihanega zraka. Glede na velikost stanovanja in število stanovalcev je treba najprej določiti količino potrebnega pretoka zraka, nato pa na okenske okvirje ali roletne omarice vgraditi posebne rozete, ki nadzorovano spuščajo zunanji zrak v vsako sobo. V kuhinjo in kopalnico pa je treba namestiti elemente z ventilatorjem, ki nadzorovano odvajajo odpadni zrak. Ventilatorji delujejo ves čas, s pretokom volumna zraka od 30 do 40 kubičnih metrov na uro. Pretok zraka med bivalnim delom in kopalnico oziroma kuhinjo mora biti nemoten, zato je treba v vrata narediti manjše odprtine ali jih na spodnjem robu odrezati za pet milimetrov. Rozete zaznavajo količino vlage v prostoru in glede na to uravnavajo količino dovedenega zunanjega zraka. Letni strošek za delovanje prezračevanja znaša približno devet evrov, strošek naložbe za povprečno veliko stanovanje pa ne več kot tisoč evrov.