Oba kozlička sta precej velika hrošča črne barve z belimi pikami, škodljive pa so ličinke, ki se zavrtajo v les. Prikrito se lahko prenašajo jajčeca ali ličinke v sadikah lesnatih rastlin ali bonsajih ter v lesenem pakirnem materialu, v katerem se uvaža granit ali kamenje, škodljivca pa je težko odkriti.

Fitosanitarna uprava opozarja vse, ki opazijo znake napada kitajskega ali azijskega kozlička, da ob sumu pokličejo službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu, fitosanitarno inšpekcijo ali fitosanitarno upravo, kmetijsko ministrstvo navaja v sporočilu za javnost.

Vse uvoznike, distributerje in pridelovalce gostiteljskih rastlin kitajskega kozlička pa fitosanitarna uprava poziva, da opazujejo rastline in morebitne znake napada takoj javijo pristojnim institucijam, še zlasti, če ugotovijo odraslega hroščka oz. njegove izletne odprtine v deblih. Pri tem je treba biti še posebej pozoren na uvožene sadike javorjev in bonsajev iz držav, kjer je škodljivec navzoč, zlasti s Kitajske.

Kitajski in azijski kozliček izvirata z Daljnega vzhoda in sta bila v preteklih letih večkrat zanesena v Evropo. V več evropskih državah so bile odkrite številne najdbe kitajskega kozlička kot posledica vnosa z napadenimi sadikami javorja z izvorom s Kitajske, azijski kozliček pa je bil najden na več lokacijah v okolici skladišč uvoznikov, ki z daljnega vzhoda uvažajo kamenje ali granit.

Ogroženih več kot 60 vrst lesnatih rastlin

Kitajski kozliček napada več kot 60 vrst lesnatih rastlin. V Evropi so ga najpogosteje našli na javoru, ostale gostiteljske rastline pa so še divji kostanj, platana, topol, brest, rododendron, vrtnica, albicija, panešplja, jablana, hruška, jelša, gaber, breza, bukev, hrast, vrba, leska, dren, šipek in še številne druge. Na Kitajskem in Japonskem je to nevaren škodljivec citrusov.

V Evropi se je doslej kitajski kozliček razširil na urbanih območjih Lombardije v Italiji (okolica Milana in Brescie), kjer ga na več lokacijah ni več mogoče izkoreniniti. Na Nizozemskem so ga našli na šestih lokacijah, o posameznih najdbah tega škodljivca v povezavi uvozom sadik javora s Kitajske so poročali tudi iz Nemčije, Danske in Velike Britanije.

Azijskega kozlička je mogoče najti v drevesih javorja, breze, divjega kostanja, platane, topola, vrbe, jelše, murve, hruške in jablane. Doslej so bila v Evropi odkrita napadena drevesa v Avstriji, večkrat v Nemčiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Italiji. Škodljivca so našli tudi v Švici in na Češkem. Letos so o izbruhu azijskega kozlička poročali iz Velike Britanije, kjer je bilo v okolici uvoznika kamenja s Kitajske odkritih večje število napadenih dreves.

Napadena drevesa z omenjenima škodljivcema so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo, ob močnejšem vetru se lahko lomijo veje ali pade celo drevo. Pomemben znak napada obeh kozličkov je tudi žagovina (črvina). Značilne so tudi popolnoma okrogle izletne odprtine velikosti od enega do 1,5 centimetra, skozi katere izletijo odrasli hrošči.