Pritlikave mrežaste perunike (Iris reticulata) začnejo cveteti že februarja. Najpogosteje cvetijo v različnih odtenkih modre, lahko pa tudi v škrlatni in drugih barvah. Marsikdaj odženejo še iz zasneženih tal in zrastejo do 15 centimetrov visoko. Potrebujejo sončno lego in normalno vlažna vrtna tla. Cvetna stebla so precej kratka, pozneje, ko odcvetijo, pa suličasti listi še poženejo v višino.

Med prvimi zgodnjepomladnimi cveticami na vrtu je pasji zob (Erythronium dens-canis), katerega cvet z navzgor privihanimi cvetnimi lističi spominja na ciklamo. Ime je dobil po koničasti čebulici, ki spominja na pasji zob in je obdana s tankim rjavim ovojem. Ker je v naravi cvetica kislega gozda, ji tudi na vrtu ustreza kisla prst, zato jo posadimo v bližino rododendronov, pod hraste ali na del vrta, kjer razpada veliko listja. Dobijo se tudi belo cvetoče različice pasjega zoba.

Cesarski tulipani (Fritillaria imperialis) so dobrodošli v pomladnih zasaditvah tam, kjer želimo narediti močan barvni vtis v ozadju, saj nekateri zrastejo tudi čez meter visoko. V resnici te cvetice na tulipane spominjajo le po obliki cvetov, vendar so ti obrnjeni navzdol. Njihove debele čebulice posadimo kar 20 cm globoko in 25 do 30 cm narazen. Aprila iz čebulice odžene cvetno steblo, na katerem so v vencih razporejeni svetlo zeleni suličasti listi. Pod čopom vrhnjih listov se odpre več povešavih cvetov, najpogosteje so oranžni ali rumeni. Cesarski tulipan smrdi voluharju – ta se ga resda ne loti, na to, da bo nadležneža odgnal daleč stran, denimo od običajnih tulipanov, pa se raje ne zanašajte.

Ptičje mleko (Ornithogalum) je nežna cvetica iz družine hijacintovk. Pri nas samonikla ptičja mleka cvetijo belo, v vrt pa lahko zasadimo tudi druge barve, denimo cvetice s piramidastimi oranžnimi socvetji. Po svetu belo cvetočemu ptičjemu mleku pravijo tudi betlehemska zveza. Ptičje mleko ima dolge travaste liste, socvetja pri vseh vrstah niso enako strnjena, pri nekaterih so zvezdasti cvetki delno povešavi. Ptičje mleko cveti od aprila do maja in je priljubljeno tudi za rezano cvetje.

Še eno predstavnico hijacintovk si oglejmo. Njeno asociativno ime puškinija (Puschkinia) je v pravem nasprotju z njeno gracilno pojavo. Puškinije so videti kot male pritlikave hiacinte z belo modrimi cvetki, pogosto s sinjemodro črto. Dosežejo višino od 15 do 20 cm, cvetijo pa aprila in maja. Ko čebulice enkrat posadimo na odcedno mesto, je najbolje, da jih tam pustimo več let.

Poleg velikocvetnih in malocvetnih lukov (Allium) s strnjemim kroglastim ali oblastim socvetjem poznamo tudi vrste, pri katerih ga sestavlja množica povešavih zvončkov na daljših »peceljčkih«. Med njimi je zelo zanimiv bolgarski luk (Nectaroscordum siculum), katerega prvotno botanični ime je Allium bulgaricum. Od drugih vrst se razlikuje po bolj pastelnih rožnatih tonih z zelenim nadihom. Cveti v podobnem času kot drugi luki, njegov mesec je maj.