29. 3. 2016
Cokel in izolacija
Vera po elektronski pošti
Sem lastnica dvostanovanjske hiše, v kateri bivava v enem stanovanju jaz, v drugem sin. Hiša je stara 40 let. Streha je nova, podstrešje izolirano. Hiša je v celoti podkletena, in sicer pol etaže v zemlji, drugi del zunaj. Zunanji del je obdan z naravnim ročno klesanim kamnom (v višini cca. 1,50 m), kot je razvidno iz priloženih fotografij.
V načrtu imamo menjavo oken in izdelavo nove fasade, kjer pa nastane problem. V tej hiši živim od prvega dne in omenjeni cokel smo naredili že pred vselitvijo. Z možem bi želela ohraniti cokel tak kot je, ker si hiše brez njega ne morem predstavljat in menim, da optično zniža hišo, ki je visoka preko 7 m. Sin pa pravi, da je ta cokel samo nostalgija ter da je izdelava nove fasade z ovojem nesmiselna, če ne odstranimo cokla in izolacije ne namestimo po celotni površini. V nasprotnem primeru bo vlaga prihajala izpod cokla (ta se prične nekoliko pod prvo ploščo).
Prosila bi vas za mnenje in nasvet. Kakšne bi bile toplotne izgube, če cokel ostane? Prosim, podajte svoje mnenje glede coklov. Kot pravi sin, se naj danes ne bi več delali, sama pa menim, da je temu tako, ker bi površina tega cokla verjetno dosegla ceno fasade, zato se zanje odloči redko kdo.
Lep pozdrav in vnaprej hvala za sodelovanje.
Spoštovani,
delno imate prav vi, delno pa vaš sin. Vsekakor je podzidek ali pogovorno cokel pomemben del zunanjega videza vaše hiše, kot ročno klesan naravni kamen ima pa tudi svojo nezanemarljivo finančno vrednost. Taka izvedba je danes morda res tudi iz cenovnega vidika manj pogosta, zlasti v taki višini, ne drži pa trditev, da je podzidek nasploh stvar nostalgije. S tem izrazom označujemo spodnji pas fasade v stiku s terenom, kjer zaradi povečane potrebe po zaščiti pred vlago (npr. odboj vode od tal ob padavinah) uporabimo nekoliko drugačne, temu prilagojene materiale tako za toplotno zaščito kot za zaključni sloj.
Praviloma je višina podzidka najmanj 30 cm. Pri vas je ta višina mnogo večja; morda tudi zato sinovi pomisleki o nepotrebnosti tega sloja. Ima pa načelno povsem prav glede toplotne zaščite. Toplotno zaščititi hišo, a pri tem pustiti tako obsežen del njenega ovoja neizoliran, nikakor ni pametna in strokovno pravilna rešitev. Vendar pa ni povsem jasno, ali obdaja s kamnom obloženi del fasade ogrevane ali neogrevane prostore. Kot pišete, je pol kleti po višini nad nivojem terena. Pri neogrevani kleti je namreč zadeva povsem drugačna kot pri ogrevani. V prvem primeru toplotna izolacija v območju sedanje kamnite obloge zares ni nujno potrebna, v drugem primeru pač je.
Pomislek, da bi vlaga prihajala izpod cokla, je sicer odveč. Ampak najbrž je s tem mišljena nevarnost kondenzacije vodne pare na notranjih površinah zunanjih sten; to se pa res lahko zgodi ob neugodni kombinaciji temperatur in zračne vlažnosti. Kritično območje je nedvomno tudi mesto po celotnem obodu, kjer bi se toplotna zaščita fasade zaključila, pod njo pa bi bil neizoliran del. Vsekakor bo treba najprej odgovoriti na zgornja vprašanja in rešiti z njimi povezane detajle, kar pa v okviru tega zapisa ni mogoče. Informacije vam bodo ponudili v tehničnih službah ponudnikov fasadnih sistemov, lahko pa se osebno oglasite na svetovanju na GI ZRMK – http://www.gi-zrmk.si/centri_dejavnosti/gradbeni_center/svetovanje/.
Odgovarja: mag. Miha Tomšič
strokovnjak s področja gradbene fizike, GI ZRMK, magister