21. 3. 2012
Drenaža in notranja izolacija
Mitja preko spletne strani
Pozdravljeni,
nameravam se lotiti celovite prenove pritličnega stanovanja v dvostanovanjski hiši. Hiša je bila zgrajena leta 1956, debelina zunanjih zidov je nekje 45 cm + 5 cm izolacije (stiropor). Trenutno imam centralno ogrevanje s klasičnimi radiatorji. Prostori so slabo razporejeni, z dolgo in slabo ogrevano vežo čez 3/4 dolžine hiše, zato imam tudi nekaj problemov s plesnijo za omarami in v kotih prostorov. Polklet ni ogrevana niti ni izolirana.
Stanovanje bom v celoti prenovil - novo stavbno pohištvo, talno gretje, anhidritni estrih (manjši raztezek, boljša toplotna prevodnost), temeljita prerazporeditev notranjih prostorov (odprtost, funkcionalnost), dobra talna in stropna izolacija.
Zanima me, ali je smiselno izvesti drenažo, hidroizolacijo in toplotno izolacijo podzemnega dela kleti samo po dveh stranicah hiše? Na dveh stranicah in na nadzemnem delu kleti namreč to žal ni več izvedljivo.
Potem je tu še vprašanje izolacije notranjih sten. Stanovanje bo imelo zaprte omare, nekaj jih bo tudi na zunanjih zidovih, kjer bi nastali pogoji za nastanek plesni. Moje razmišljanje je, da je treba nekako zvišati temperaturo notranjih sten, kar bi lahko naredil na dva načina: lahko bi nalepil stirodur (čim tanjši) ali pa znotraj izdelal izolacijski omet. Zanimajo me vaši komentarji, predlogi in ideje, pa tudi, zakaj je pomembno, da je sloj notranje izolacije paroprepusten oziroma ni.
Za odgovor se vam v naprej zahvaljujem,
Mitja
Sloj notranje izolacije mora biti paroneprepusten ali pa mora biti prek toplotne izolacije vgrajena parna zapora, tako kot pri notranji oblogi iz mavčnokartonskih plošč, saj je treba preprečiti, da bi topel in vlažen zrak prišel do mrzle stene in tam kondenziral.
Če boste znotraj lepili plošče iz ekstrudiranega polistirena, morajo biti vsi stiki zelo pazljivo obdelani (reg med ploščami ne smete polniti z malto, ampak samo s specialnim penjenim poliuretanom ali ekstrudiranim polistirenom), priporočam tudi, da je lepljenje 100 %, tako da med steno in ekstrudiranim polistirenom ne bo zraka. Z izolacijskim ometom verjetno ne bi veliko dosegli, zato vam takšno rešitev odsvetujem.
Sicer bi vam bolj svetoval, da dodatno toplotno izolacijo vgradite na zunanji strani, če je to le mogoče Hidroizolacijo je smiselno izvesti na dveh stranicah hiše, seveda le, če je stara neustrezna ali je sploh ni in če je zaradi tega vlaga v stenah povečana. Drenaža naj se vgrajuje tam, kjer je to potrebno: če je spodaj teren takšen, da voda lahko neovirano odteka in ne zastaja ob objektu, potem drenaža ni smiselna - če nima ustreznega odtoka, lahko naredi celo več škode kot koristi.
Anhidritni estrih je bolj prevoden od cementnega (ima slabšo in ne boljšo toplotno prevodnost), zaradi česar je prenos toplote po estrihu boljši, kar posledično pomeni, da je bolj odziven na spremembo temperature v ogrevanem sistemu. Za dobro toplotno zaščito morate zato v vsakem primeru poskrbeti pod estrihom, pri tem pa se boste verjetno morali soočiti s pomanjkanjem višine. Paziti morate tudi na vlago: anhidritni estrih je bolj občutljiv na vlago kot cementi. Če se ne boste odločili za talno ogrevanje, bi najboljšo toplotno zaščito lahko dosegli, če bi izbrali suhomontažni sistem z OSB- ali podobnimi ploščami.
Za morebitna dodatna vprašanja in pojasnila se lahko obrnete na našo gradbeno svetovalno pisarno, ki poteka po predhodnem dogovoru ob ponedeljkih med 15. in 18. uro. Prijavite se lahko vsak dan med 8. in 12. uro na tel. 01/280 83 64 ali 041/708 805.
Odgovarja: Tomaž Škerlep
strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK