Društvo, čigar namen je osveščati javnost o pomenu odnosa vsakega posameznika do okolja, komunicirati okoljske teme z najširšo javnostjo na poljuden način in s pomočjo strokovnjakov skozi projekte in prek mnogih oblik dogodkov, je občine razdelilo v tri kategorije. V prvi kategoriji so upoštevali občine z do 30.000 prebivalcev, v drugi skupini so bile vključene občine, ki imajo med 3.000 in 10.000 prebivalcev, v zadnjo kategorijo pa so vključili občine, ki imajo več kot 10.000 prebivalcev. Skupni stroški bodo pri veliki večini sodelujočih občin na enaki ravni kot prejšnja leta, pri ostalih pa bodo zaradi manjšega okraševanja nižji.

Anketne vprašalnike, s pomočjo katerih so med drugim ugotovili tudi to, da se gospodarska kriza in zmanjševanje proračunskih sredstev se pozna pri večini občin, je izpolnila le sedmina občin. Po podatkih društva pa naj bi kljub temu petina vprašanih občin iz kategorije občin z največ prebivalci za novoletno okraševanje porabila več kot 15.000 evrov, ena občina celo 71.000 evrov. Lansko leto je bil najvišji znesek, ki ga je občina namenila za praznično okrasitev 50.000 evrov

Količina okraskov in energetska potratnost, ki je pri večini občin vezana na javno razsvetljavo, bo pri treh četrtinah občin ostala enaka kot v prejšnjih letih. Šestdeset odstotkov sodelujočih občin bo porabilo manj kot 5.000 kilovatnih ur elektrike, novoletne lučke bodo krasile dve tretjini slovenskih občin od 15 do 30 dni, v večjih občinah pa celo do 38 dni.

Manjše občine za okraševanje še vedno uporabljajo LED svetila, medtem ko imajo srednje in velike občine že večino ali vsaj polovico okrasnih svetil okolju prijaznejših in energetsko manj potratnih. Manjši proračuni pa bodo oklestili tudi ognjemete, ti bodo zameglili nebo le v treh srednjih in treh večjih občinah, ostale slovenske občine ognjemeta ne bodo imele.

Mestna občina Ljubljana je za okraševanje in praznične prireditve namenila malce več kot 100.000 evrov, od tega 3800 evrov za ognjemet, malce manj kot preteklo leto. Po Ljubljani je nameščenih 64 kilometrov svetlobnih skulptur ter lučnih girland na drevesih in na sedmih smrekah, za okrasitev pa je tudi tokrat poskrbel umetnik Zmago Modic. 50.000 evrov bodo za okrasitev odšteli v Celju, mestno jedro bo krasilo kar 78,820 žarnic, 600 m svetlobnih cevi ter 84 ostalih svetlobnih teles.