Delo in Dom
Setveni koledar
Bivanje
Gradnja in obnova
Energija in okolje
Vrt in živali
Podkasti
Rubrike
Podkasti
E-novice
Bivanje
Domovi
Arhitektura
Interier
Svetujemo
Nepremičninski trg
Gradnja in obnova
Novogradnje
Obnova
Stavbno pohištvo
Vlaga in prezračevanje
Ureditev okolice
Energija in okolje
Ogrevanje in hlajenje
Energijska učinkovitost
Elektrika
Voda
Odpadki
Okolje
Vrt in živali
Okrasni vrtovi
Zelenjavni vrtovi
Sadovnjaki
Eko kotiček
Živali
Podkasti
Dobro jutro!
Hitre povezave
Moje naročnine
Naročila
#Jože Bavcon
Energija in okolje
|
Okolje
Vredno branja
Drevesa, ki so preživela Hirošimo, uspešno rastejo v Ljubljani
Mineva 79 let od trenutka, ko so 6. avgusta 1945 ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes uspešno rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL).
Vrt in živali
|
Okrasni vrtovi
Vredno branja
Slovenski šipki: Naravni rozariji na pašnikih
Po sledovih, ki so jih paleobotaniki našli v zemeljskih plasteh terciarja, je rod šipkov star najmanj 25 milijonov let. Od tedaj so se razvili v vsaj 200 poznanih vrst, ki zdaj divje rastejo v naravi. Nekatere so vrtničarji uporabili kot izvorno vrsto za mnoge sorte vrtnic. Prazgodovinska zibelka šipkov je severna polobla planeta, le eno vrsto so odkrili v tropski Afriki. V Sloveniji raste v naravi 26 vrst šipkov, od tega 24 avtohtonih in dva tujerodna, in botaniki odkrivajo v zadnjih desetletjih nove!
Vrt in živali
|
Okrasni vrtovi
Vredno branja
O slovenskih zvončkih tudi v Belgiji
Bivanje
|
Domovi
Vredno branja
Kako živi Botanični vrt
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki je v zadnjih teh letih svojo dejavnost in rastlinski fond nekajkrat povečal, s tem in z odprtjem sodobnega tropskega rastlinjaka pa se je podeseterila tudi njegova vrednost, je zakon o uravnoteženju javnih financ zelo prizadel. Odvzel mu je znaten del sredstev, ki jih za svojo dejavnost dobivajo od države, število zaposlenih se je zmanjšalo, ogrožene so celo naloge, ki so jih kot javna inštitucija dolžni opravljati na podlagi mednarodnih konvencij s področja ohranjanja biološke raznovrstnosti, katerih podpisnica je Slovenija. Ker je Botanični vrt leta 2008 dobil status spomenika državnega pomena, je pred leti propadla tudi možnost, da bi ga sofinancirala mestna občina Ljubljana, ki je za to kazala pripravljenost.
Vrt in živali
|
Okrasni vrtovi
Vredno branja
S knjižnih polic: Naše rastline
Jože Bavcon je naravo občudoval, še preden je prestopil šolski prag. Če se je začelo z rožicami, ki jih je spoznaval na cerkljanskih travnikih, nadaljevalo z luščenjem svežih palic za loke in frače, pri katerih je spoznaval njihov vonj, in z neprestanimi vprašanji učiteljici biologije, se ne gre čuditi, da so njegovi vrtovi – od vse večjih doma do botaničnega vrta v Ljubljani – drug za drugim postajali premajhni.
Vrt in živali
|
Okrasni vrtovi
Vredno branja
Koščki življenja: Jože Bavcon
Svoj prvi vrtiček je vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani uredil na mostu. Tako so namreč v Cerknem rekli dovozu, po katerem je voz zapeljal v hlev. Ni še bil šolar, ko je na manj kot kvadratnem metru prostora ob robu klančine sadil rastline, ki jih je prenesel iz narave. Gomolji ciklam, ki so rasle ob robu gozda, so bili med njegovimi prvimi botaničnimi dragocenostmi.
Vrt in živali
|
Okrasni vrtovi
Vredno branja
Predavanje o raznolikosti slovenskih zvončkov
Navadni zvonček je v Sloveniji tako raznolika vrsta, da je Kraljevo združenje gojiteljev čebulnic iz Nizozemske več kot sto našim različicam znotraj enega samega rodu priznalo status samostojnih sort. Največ ve o tem dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, ki se z njimi sistematično ukvarja že od leta 2001. Avtor več knjig na to temo bo ekologijo navadnega malega zvončka predstavil v predavanju z bogatim slikovnim gradivom Ko zacvetijo zvončki, ki bo v sredo 11. februarja, v Botaničnem vrtu.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Cvetne formule in Fleischmann
Botanični vrt v Ljubljani je slovenski kulturni praznik in odprtje vrta po kratkem zimskem počitku oznamoval s predstavitvijo svoje najnovejše knjige Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in obsežne monografije o botaniku Andreju Fleischmannu. Ta je najširši javnosti gotovo najbolj poznan po rastlinah, imenovanih po njem, denimo flajšmanovem rebrincu, strokovnjakom po obsežnem delu Pregled kranjske flore, v katerem je opisal kar 2617 rastlin, štiridesetletnem službovanju v Botaničnem vrtu, pedagoški dejavnosti in popularizaciji rastlinoznanstva med širšim občinstvom. Obe knjigi sta dvojezični, slovensko-angleški, in sta tujim bralcem že dosegljivi pri nemški založbi Koeltz botanical books.
Vrt in živali
|
Okrasni vrtovi
Vredno branja
Festival zvončkov vabi v Botanični vrt
Pri nas raste ena sama vrsta iz rodu navadnih zvončkov, Galanthus nivalis, vendar slovi Slovenija po njihovih različicah med najbogatejša rastišča na svetu. V otroštvi smo zvončke risali z navzdol obrnjeno belo čašico, a obstajajo tudi taki, pri katerih je cvetek obrnjen pravokotno na stebelce in se ponaša s skoraj zeleno ali progasto cvetno oblekico ... Neverjetna raznolikost, zaradi katere so v botaničnem svetu več kot stotim slovenskim zvončkom priznali status samostojnih sort, je konec tedna na ogled v Botaničnem vrtu v Ljubljani, prihodnji torek pa se bodo v sodelovanju z Botaničnim vrtom njim in trobenticam v čast v Cankarjevem domu poklonili z enodnevnim festivalom slovenske jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice.
Najbolj brano
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Vrtnarski nasveti: Kako vzgojiti domačo papriko in paradižnik
Vzgoja paradižnika in paprike zahteva vsakodnevno skrb ter ustrezne pogoje za rast, kot so toplota, svetloba, zalivanje in zaščita pred škodljivci.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kurja črevca – plevel, ki ga je hvalil že pater Ašič
Kurja črevca ali navadne zvezdice so nežen enoletni plevel, in dokler se ne zapletejo med motovilčeve rastline, jih zlahka odstranimo. Ker cvetijo in semenijo kar štirikrat letno, celo v mili zimi, in na eni rastlini lahko dozori kar 15.000 semen, je razumljivo, zakaj moramo biti pri odstranjevanju vztrajni.
Bivanje
|
Arhitektura
Vredno branja
Expo 2025: Največja lesena zgradba na svetu
Svetovno razstavo v Osaki na Japonskem zaznamuje lesena krožna struktura, ki so jo pri Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za največjo leseno zgradbo na svetu.
Kolumne
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Zgodba o plevelu
K pisanju teh vrstic me je spodbudila pripomba moje drage tašče, potem ko si je na televiziji ogledala prispevek z mojega sonaravnega vrta na vrtnariji, v katerem sem gostovala z nasveti o vrtnarjenju. Na vrtu, ki je za mnoge vrtičkarje starejše generacije milo rečeno »čuden« že zaradi sajenja v mešane skupine, kjer nič ne raste v vrsti, zastrtih tal in cvetja med solato, je blestel navadni gabez, tik ob njem pa še koprive. In pripomba: »Hm, imaš pa kar veliko plevela.«
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Pri paradižniku je pomemben začetek
Zadnja leta se vrtnarski centri že v drugi polovici aprila napolnijo s sadikami plodovk. Okoli prvega maja vlada v povezavi s to vrtnino pravcato obsedno stanje. Jaz pa nemočno opazujem, in če se le da in kjerkoli se da, opozarjam, svetujem: počakajte.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Vse o sajenju kumar in paprik
Kumare in paprike, ampak malo drugačne!
