Tako je avtorje raziskave in knjige Raznolikost šipkov v Sloveniji, Jožeta Bavcona, Blanko Ravnjak in Branka Vreša, dohitelo odkrije sedemindvajsete vrste s primorskega Čavna, ki jim je ni več uspelo uvrstiti vanjo. Za pisce knjižne novosti v izdaji Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani odkritje najbrž niti ni bilo presenečenje, saj nam razkrivajo vitalne lastnosti šipkov (Rosa), ki jim jih je dala evolucija. Glavne so njihovo veselje do križanja, prilagodljivost, ko seme vzkali v razmerah, drugačnih od rastišča matične rastline, in njihova pionirska narava, zaradi katere radi zaraščajo proste površine. Šipki ponavadi rastejo na neobdelanih tleh, kjer nihče ne kosi in še ni gozda. Tako je navadni šipek, Rosa canina, ki je v Evropi najbolj pogosta vrsta, v ZDA in Avstraliji, kamor so ga prenesli kot okrasno rastlino, zelo invaziven. Takšni so tudi nekateri drugi.

!!galerija!!

Toda seznam divje rastočih šipkov pri nas je obsežnejši od šestindvajsetih vrst, predstavljenih v knjigi (navajamo jih v okvirju), zaradi različnih rastišč po Sloveniji je velika že pestrost predstavnikov posamezne vrste, nešteto pa je tudi križancev, ki lahko nastanejo, ko rastejo različne vrste dovolj blizu skupaj. Šipki so namreč pri opraševanju zelo univerzalni: vabljivi so za čebele, čmrlje in druge opraševalce, cvetni prah prenašata veter in voda, lahko pa se cvet opraši tudi sam. Pravzaprav je v naravi težje najti povsem čiste vrste kot pa njihove križance, ugotavljajo slovenski raziskovalci.

DOSLEJ OPISANI ŠIPKI V SLOVENIJI
Rosa abietina – jelov šipek
Rosa agrestis – poljski šipek
Rosa x andegavensis – anžujski šipek
Rosa arvensis – njivski, njivni šipek
Rosa balsamica – topolistni šipek
Rosa caesia – usnjatolistni šipek
Rosa canina – navadni šipek, pasji šipek
Rosa corymbifera – hostni šipek
Rosa x dumalis – sinjezeleni šipek
Rosa elliptica – dehteči šipek
Rosa gallica – francoski šipek
Rosa glauca – rdečelistni šipek
Rosa majalis – majski šipek
Rosa marginata – jundzilijev šipek
Rosa micrantha – drobnocvetni šipek
Rosa multiflora – mnogocvetni šipek
Rosa x nitidula – bleščeči šipek
Rosa pendulina – kimastoplodni šipek
Rosa rubiginosa – rjastordeči šipek
Rosa rugosa – veleplodni šipek
Rosa sempervirens – vednozeleni šipek
Rosa spinosissima – bodičasti šipek
Rosa squarrosa – nasršeni šipek
Rosa subcanina – nepravi šipek
Rosa tomentosa – puhasti šipek
Rosa villosa – dlakavi šipek

Kjer so Sloveniji v zadnjih štirih desetletjih začeli opuščati košnjo, so na svoj račun prišli tudi šipki. Na zaraščajočih se površinah so dobili veliko prostora, kjer se poganjki višjih vrst s trni oprijemljejo drevesnih vej, prerastejo grme in si tako ustvarijo oporo pred vetrom. Ko nečiščene površine preraste gozd, je zanje ponavadi premalo svetlo, le v strmih pobočjih kraških in istrskih gozdov uspevajo kot podrast. Ena najboljših možnosti za njihovo uspevanje pa je, da na zaraščajočih se površinah začnejo pasti živino, kjer njihovi sestoji ustvarijo čudovite rozarije, ki sta jim živina in človeška roka težko kos.

Nekatere vrste šipkov so razprostranjene po vsej Sloveniji (npr. navadni šipek, francoski, njivski, rdečelistni, kimastoplodni šipek …), a niso enako številne, spet druge so omejene na ozko obrobje našega ozemlja (npr. majski ali nepravi šipek). Toploljubnejše vrste so ponekod omejene le na primorski ali še notranjski del. Med njimi je rožnato cvetoči vednozeleni šipek, ki ne izgubi listov in je med najmogočnejšimi šipkovimi grmi. Zraste do pet metrov visoko in ima bleščeče se liste. Med najnižjimi, včasih prav poleglimi, je prekrasni bodičasti šipek z belimi, od 2,5 do pet centimetrov velikimi posamičnimi cvetovi.

Pri cvetovih naših šipkov se barvna lestvica razteza od belih, različnih odtenkov rožnate do škrlatne in karminasto rdeče, z največ­jimi cvetovi je ozaljšan francoski. Prav vsi med njimi pa imajo po pet cvetnih lističev. Petštevni cvet je lastnost vseh divjih šipkov na svetu, izjema je belo cvetoči šipek Rosa omeiensis iz Kitajske, ki ima štirištevni cvet. Če naletite na cvet s štirimi cvetnimi lističi pri divje rastočem šipku pri nas, gre najverjetneje za gensko nepravilnost (mutacijo), pomnoženo število cvetnih lističev pa pomeni, da gre za sorto, ki jo je ustvaril človek, ali naravnega križanca z njo.