Naš del prestolnice imajo komarji zelo radi, mene pa še posebej. Od nekdaj so me imeli in vedno sem govorila: »Če je v radiju enega kilometra samo en komar, bo mene zagotovo pičil.« In ponavadi me tudi je ... Letos pa se mi zdi, da je invazija teh letečih pošasti dobila povsem nove razsežnosti: na preži so dobesedno ves dan, ne samo proti večeru, ne moti jih niti močno sonce, dobesedno čakajo pred balkonskimi vrati, da jih odprem. Večino časa je zadrževanje na terasi skorajda nemogoče – kavo raje spijem kar v kuhinji, saj je zunaj kot na fronti – neprestano mi nekaj brni okoli glave. Dvakrat sem se namenila, da bom zunaj brala knjigo, a jo obakrat že po nekaj minutah neslavno popihala noter. Tega, da smo letos nedvomno potrošili rekordno število repelentov in spiral za odganjanje komarjev, najbrž niti ni treba omenjati ...

PREBERITE ŠE: RAZISKAVA UGOTOVILA, DA PIKANJE KOMARJEV OMILIMO S TO SESTAVINO, KI JO IMAMO DOMA

Po prihodu z dopusta nas je v stranišču čakalo presenečenje - sprva sem mislila, da gre za paglavce.

Saga s komarji pa je vrhunec dosegla v času našega glavnega dopusta. Domov smo se vrnili sredi noči, in sicer na dan, ko je Ljubljano zajelo eno hujših neurij to poletje – poplavljenih je bilo kar nekaj podvozov in cest, zalilo je tudi mnoge kleti. Ko se je partner po prihodu domov odpravil na stranišče, je v vodi na dnu straniščne školjke zagledal s prostim očesom vidna mala plavajoča bitjeca, velika nekaj milimetrov, ki so na prvi pogled spominjala na nekakšne spermije temnejše barve ali celo paglavce. 

Ličinke komarjev se premikajo s trzanjem telesa.

Glede na prej omenjeno neurje z močnimi nalivi sem najprej pomislila, da je zaradi velike količine padavin v kratkem času prišlo do vdora vode v kanalizacijski sistem, s tem pa je prineslo tudi nepovabljene plavalce v naše stranišče. A glede na to, da se stranišče nahaja v visokem pritličju in znakov vdora vode nisva našla ne v nižje ležečih kletnih prostorih ne v drugih odtokih, sva to možnost hitro izključila. Nato sem začela premlevati, če smo pred odhodom na počitnice v straniščno školjko morda vrgli kake ostanke hrane. Tega načeloma res ne počnemo, poleg tega mi ni šlo v račun, kateri črv ali druga žival bi v vodi sploh lahko preživela tako dolgo. Ker sredi noči nisva našla razumne razlage za ta nenavadni pojav, sva migetajoča bitjeca odplaknila v kanalizacijo.

Še cel teden me je po malem žrlo, kaj zavraga bi to lahko bilo, na spletu sem iskala vse mogoče razlage, a žal nič konkretnega. Potem pa sem povsem po naključju na večernih poročilih zasledila prispevek o komarjih. Priznam, da sem ga spremljala bolj z enim očesom, tako med večerjo, mojo pozornost je v resnici pritegnil šele, ko sem s kotičkom očesa zagledala znani prizor iz naše wc školjke. S partnerjem sva prispevek prevrtela nazaj in si kader, v katerem so prikazovali, kako so videti ličinke komarjev, ki se namnožijo v vodi, ogledala še dvakrat. V trenutku nama je bilo jasno: v času našega dopusta so se nam v straniščni školjki namnožile ličinke komarjev! K sreči smo bili odsotni le teden dni, sicer bi se verjetno komarji namnožili po vsej hiši.

Kako so ličinke prišle v zaprto straniščno školjko, še vedno ostaja misterij – imam pa dve teoriji: bodisi smo komarko nevede zaprli v školjko, bolj verjetno pa se mi zdi, da sem katerega od komarjev oz. natančneje samico, po tem, ko sem jo ujela, vrgla v stranišče. Ta je bila še toliko pri močeh, da je na površino vode odložila jajčeca, ki so imela idealne pogoje za razvoj. Ličinke se namreč iz jajčec izležejo po približno 48 urah, nato se trikrat levijo, po zadnjem (četrtem) stadiju pa se zabubijo in nekaj tednov kasneje se izležejo odrasli komarji. To smo na srečo še pravočasno preprečili, a zagotovo si bomo letošnje poletje zapomnili tudi ali predvsem po teh pikajočih nadlogah.