Pokrovne trajnice: so lepe in skrbijo za plodna tla

20. 5. 2012 | Besedilo: Jožica Golob-Klančič | Fotografije: Mojca Rehar Klančič

trajnice, pokrovne trajnice, rastline

Gola tla so izpostavljena izpiranju, zbijanju, izsuševanju in drugim vplivom, ki uničujejo njihovo plodnost in godnost. Zato tudi na vrtovih in v javnih nasadih skrbimo, da jih pokrijemo. Najbolj naraven videz pod drevjem in grmovnicami ter površinah, težko obvladljivih z drugimi rastlinami, ustvarjamo s pokrovnimi trajnicami. Z njimi tudi najbolj naravno poskrbimo za talne mikroorganizme, ki zagotavljajo rahla in trajno plodna tla. Poleg tega je zelo pomembna njihova vloga pri lažjem vzdrževanju površin, hkrati pa imajo same visoko estetsko vrednost.

Vrtovi in mestno zelenje so nastali zato, da se lahko tudi v neposredni bližini svojih bivališč približamo kultivirani naravi, katere najpomembnejši del so rastline. Na izlete in sprehode v naravo ne moremo kadarkoli. Na svojem vrtu ali v mestnem parku pa lahko uživamo vsak prost trenutek. Zato bi moralo biti tu rastlinam namenjeno čim več prostora. Spremljajoča neživa oprema, od svetilk, klopi, otroških igral, poti in podobnega, mora zgolj čim bolj povezovati človeka z rastlinami in naravo.

Moderna potuha nepoznavalcem rastlin in tistim, ki vrta ne dojemajo kot živega organizma, so različni neživi materiali organskega in neorganskega izvora, s katerimi pokrivajo tla, češ da tu ne bi rasli pleveli. Še huje je, da nekateri »sodobni oblikovalci vrtov« trdijo, da s pobarvanim lubjem, sekanci, peskom in kamni vnašamo na vrtove barvitost. Kakor da z rastlinami tega ne moremo doseči! Seveda ne, če znamo uporabiti le kakšno pregrešno drago, po možnosti že ob nakupu staro drevo, morda še kakšno grmovnico in vnaprej vzgojeno travno preprogo. Če se tu naše kreativno znanje in sposobnost načrtovanja sprememb z letnimi časi z uporabo rastlin nehata, nam res ne preostane drugega, kakor da za barve poskrbimo z neživimi materiali. Tako se velikokrat zgodi, da se oblikovalci vrtov in javnih nasadov čisto po nepotrebnem in neupravičeno izogibajo tudi pokrovnim trajnicam, katerih poglavitna naloga je, poleg estetske seveda, da zavarujejo tla pred izsuševanjem, zbijanjem, erozijo in zaraščanjem s plevelom.

S trajnicami iz te skupine lahko pokrijemo tudi tla pod drevjem in visokimi grmovnicami, med tlakovci, po brežinah in strminah, kjer ne bi radi tal obdelovali in bi bila tudi košnja trate preveč zapletena. Na vrtu ali v parku, kjer potrebujemo trpežne in trajne rastline bolj ali manj nizke rasti, ki se gosto razraščajo in potrebujejo zelo malo nege, je še veliko podobnih primerov.

Skromne zahteve, preprosta nega

Med pokrovnimi trajnicami je veliko tak­šnih, ki odlično prenašajo sončno pripeko. Spet druge se dobro počutijo v gosti senci. Kar nekaj pa je tudi takih, ki so univerzalne in dobro uspevajo tako na soncu kot v senci. Nekatere potrebujejo bolj humozno in hranilno prst vsaj na začetku rasti. Ko pa se dobro vrastejo, so večinoma hvaležne za nekaj organskega gnojila vsako pomlad. Mnoge pa se čisto zadovoljijo s prhnečim listjem, ki se pod drevjem vsako jesen znova usede na zemljo. O zalivanju pokrovnih trajnic navadno ni treba kaj dosti razmiš­ljati, saj jim zadostuje tisto, kar pade izpod neba. Le prvo leto po sajenju, dokler še ne razvijejo korenin v globino, ali morda ob kakšni izjemni suši jim je treba pomagati s kakšnim temeljitim zalivanjem, da njihov videz ne bo preveč trpel.

Kar zadeva plevele, pa velja tako pri grmovnicah kot pri pokrovnih trajnicah, da v zemlji ob sajenju ne sme biti korenin slaka, osata in podobnih trajnih plevelov, ker bodo sicer prej ali slej prerasli vse. Če zemlja ob sajenju ni pretirano onesnažena z njihovimi semeni, bo s kalečimi pleveli le malo dela. Z nekajkratnim preprostim rahljanjem zemlje v suhem in vročem vremenu jih lahko onemogočimo že kar na začetku, ko skalijo, ali pa jih preprosto populimo, ko malo zrastejo. Če ne bomo dovolili, da se spet zasejejo, novih skoraj ne bo. Ko pa trajnice pokrijejo tla pod seboj, tudi pleveli iz semena, ki bi ga veter prinesel od drugod, ne bodo več imeli možnosti za preživetje.

Nekatere pokrovne trajnice so zimzelene in nam tla zastirajo tudi pozimi. Pri teh se včasih zgodi, da njihove nadzemne dele poškoduje suh mraz ali kak drug ekstrem­ni vremenski pojav. Včasih jih doleti tudi kakšna druga poškodba. Takrat jih preprosto pokosimo ali požanjemo pri tleh in hitro se spet same obnovijo. Pozno jeseni ali zgodaj spomladi odstranimo tudi nadzem­ne dele tistih, ki niso zimzelene, da naredimo prostor za novo spomladansko rast. Če se je nabralo odpadlo listje z dreves in grmov, ga tam pustimo, da bo varovalo tla in počasi sprhnelo v kompost. Pokrovne trajnice bodo skozi plast naravne zastirke lepo rasle kot v gozdu.

Previdno z neživimi materiali

Kadar se odločamo o načinu pokrivanja tal ob novih vrtnih saditvah, se morda srečujemo z dilemo: pokrovne trajnice ali lubje ali morda oboje. Tisti, ki dobro poznajo rastline in ob njih uživajo, kljub temu da nimajo veliko časa, se bodo gotovo odločili poleg dreves, grmovnic in trate zasaditi veliko trajnic. Morda bodo oblikovali samostojne mešane grede trajnic. Pod drevjem in grmovnicami, po brežinah in podobnih bolj problematičnih površinah bodo tla pokrili s pokrovnimi trajnicami. Poskrbeli bodo za rahlo in pognojeno vrtno prst. Na terenih, ki jih je zaradi strmine težko obdelovati, pa bodo v vsako sadilno jamo dodali precej organskega gnojila, da bo rast hitrejša. In predvsem bodo izbrali trpežne vrste in sorte ter utrjene sadike, vzgojene na asketski način, da se bodo hitro vrasle in razrasle. Saditev bo tako gosta, da bodo trajnice pokrile prostor pod seboj že v prvem letu po saditvi. Tako bo učinek hiter, čeprav morda takoj po sajenju še bolj skrom­nega videza, vzdrževanja pa bo malo. Spremljanje rasti in brkljanje med trajnicami vsak prost trenutek, morda kako urico na teden, pa zagotovo ne bo v breme, ampak bo to balzam za utrujeno telo in dušo po vsakodnevnih naporih. Tudi iz morebitnega začetnega skeptika se ob prvih uspehih ob trajnicah, zlasti najpreprostejših med njimi, pokrovnih, marsikdo razvije v pravega vrtnega užitkarja.

Tisti, ki bi hoteli »biti moderni« in nimajo prav veliko časa, bodo zasadili gredo trajnic, morda tudi pokrovne pod drevje in grmovnice, mednje pa natrosili še malo lubja, češ da bo manj plevela. Če ga bodo dodali v debelini le nekaj centimetrov, jim bo precej plevela vseeno skalilo in z motičico bo delo zaradi lubja oteženo. Če ga bodo natresli v debelini pet ali celo deset centimetrov, kar zanesljivo prepreči rast plevelov, bo lubje oviralo rast trajnic. Tiste, ki se razraščajo po zemlji in sproti ukoreninjajo, se ukoreninjati ne bodo mogle. Tiste, ki se razraščajo iz koreninskega vratu, se bodo razraščale veliko počasneje, kot bi se sicer. Zato velja pravilo: če že ne moremo brez lubja in podobnih umetno-naravnih materialov, jih uporabljajmo z veliko previdnosti, da z njimi ne naredimo trajnicam in naravnemu videzu vrta več škode kot koristi. Prav gotovo pa so pokrovne trajnice lahko odlična alternativa lubju, sekancem in podobnim neživim materialom, le prav izbrati jih moramo. Njihova cena bo zagotovo nižja in učinek trajen.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE