Prenosno električno omrežje postavlja Eles, prenosno plinsko omrežje pa Plinovodi. Po tem transportirata energente do distribucijskih omrežij – v Sloveniji je teh za elektriko pet, za plinska pa še več, čeprav plinovod doseže bistveno manj uporabnikov.

»Električno infrastrukturo napelje distribucijsko podjetje, pri katerem kot graditelji družinske hiše dobimo tudi soglasje za priključek ter pogoje za izvedbo priključka. Priključek lahko izvede elektrodistribucijsko podjetje ali zunanji izvajalec, skladno s pogoji za priključitev. Zunanjo infrastrukturo do priključnega mesta (varovalk) vzdržuje distribucijsko podjetje, notranjo napeljavo pa lastnik objekta,« pravijo v distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana. Menjava dobavitelja (to ni distribucijsko podjetje, temveč trgovsko, je pa res, da so dobavitelji pri nas večinoma hčerinske družbe distributerjev), je za odjemalca brezplačna in mora biti izvedena v 21 dneh od vložitve popolne zahteve. Prihranek je mogoče doseči pri znižanju zneska za dobavljeno količino električne energije kot energenta. Trgovci elektriko po nižjih cenah različno uspešno kupujejo doma in v tujini.

Menjava dobavitelja elektrike

Osnovne ponudbe trgovcev so v primerjalniku ponudb na spletni strani Agencije za energijo, vendar obstaja več ponudb paketov, ki so lahko precej bolj ugodni in bolj prilagojeni potrebam gospodinjstva. Po odob­ritvi združitve Gen-I z ljubljansko Elektro Energijo, ta denimo obljublja ugodne pakete za vse zveste uporabnike, ki bodo še cenejši kot tisti v akcijah Gen-I. Strošek uporabe omrežja, višina prispevkov in trošarine se z menjavo dobavitelja ne spremenijo.

Menjava dobavitelja je preprosta in vključuje tri korake. Najprej mora uporabnik izbrati enega od dobaviteljev, ki akcijske in paket­ne ponudbe objavljajo na spletnih straneh. Nato obvesti novega dobavitelja, da želi v prihodnje sodelovati z njim. To lahko stori tako, da izpolni spletni obrazec, pošlje namero po elektronski ali navadni pošti ali novega dobavitelja pokliče. Pri tem ga lahko tudi pooblasti, da izvede vse potrebne formalnosti. Najpozneje šest tednov po izvedeni menjavi dobi odjemalec zaključni račun, s katerim poravna vse obveznosti do prejšnjega dobavitelja.

Račun za dobavljeno električno energijo je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov: električna energija, uporaba omrežja ter prispevki, trošarina in DDV. Ceno električne energije določa dobavitelj elektrike in se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.

Odjemalec električne energije plača za distribucijo električne energije po električnem omrežju do njegovega prevzemno-predajnega mesta. Uporaba omrežja zajema omrež­nino, ki jo določa Agencija za energijo, in dodatke k omrežnini, ki jih določa vlada. Omrežnina je sestavljena iz cene za obračunsko moč v kilovatih, ki je odvisna od moči vgrajenih varovalk, in cene za omrežnino, ki se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije.

Prispevek, ki je označen z OVE + SPTE, določa vlada in je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih. Prispevek za URE je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti in se tako kot trošarina obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike.

Na neto seštevek zgornjih postavk se na vsakem računu zaračuna tudi DDV po 22-odstot­ni stopnji.

Večina elektrike je slovenske

Večina elektrike, ki jo porabimo, je pro­izvedena v Sloveniji, sicer pa prek slovenskega omrežja potuje tudi v sosednje države. Kot odjemalec se lahko odločimo, da bomo uporabljali samo tisto, ki je pridobljena iz obnovljivih virov. To pomeni, da mora naš trgovec dokazovati njen izvor s certifikatom. V ta namen je vzpostavljen poseben sistem certificiranja proizvodnje elektrike iz obnov­ljivih virov in nadzora nad njeno prodajo.

Plinovodno omrežje

Glavno plinovodno omrežje gradi in uprav­lja operater distribucijskega sistema, pri katerem je treba dobiti tudi soglasje za priključitev. Za območje Ljubljane je to denimo Energetika Ljubljana. Operater zgradi priključni plinovod do glavne plinske pipe na objektu.

Večina zemeljskega plina (zmes plinov v 99 odstotkih predstavlja metan) pride v Slovenijo iz Avstrije, iz tamkajšnjih skladišč, ki imajo zmogljivost 4,7 milijarde kubičnih metrov. Od plina, ki pride v Slovenijo, se povečuje delež z Dunajske borze v primerjavi z dolgoročnimi pogodbami. Evropa ima za 93 milijard kubičnih metrov skladišč zemeljskega plina, ki so trenutno zelo polna. »Glede na sedanje cenovne razmere prispe plin v Slovenijo z evropskega trga prek Avstrije in v manjšem obsegu tudi iz Italije. Običajno pa je v njem pretežno ruski plin,« pravijo v Plinovodih. Zemeljski plin, ki ponavadi od proizvajalcev potuje po visokotlačnih plinovodih, lahko tudi utekočinijo in ga utekočinjenega prevažajo kot ladijski tovor, po transportu pa ga v plinskih terminalih s segrevanjem spet pretvorijo v plinasto stanje.

Razlike v cenah plina niso velike. Dobaviteljem omogočajo razliko v končni ponudbeni ceni predvsem različni nabavni pogoji pri proizvajalcih, večinoma pa pri večjih trgovcih s plinom.

Menjava dobavitelja plina

Postopek menjave dobavitelja je podoben kot pri menjavi dobavitelja elektrike, vendar je odvisen od tega, ali je omrežje dovolj veliko, da zanima več dobaviteljev. Konkurenčni boj trgovcev je tako večinoma omejen na večja mesta, kjer pa tekmuje še s sistemi daljinskega ogrevanja. Račun za dobavo zemeljskega plina se plačuje dobavitelju. Račun za omrež­nino se plačuje operaterju distribucijskega sistema, običajno pa lahko tudi dobavitelju, ki nato denar nakaže operaterju sistema.

Utekočinjeni naftni plin

Kjer ni plinovodnih omrežij, se lahko manjši ali večji porabniki odločijo za utekočinjeni naftni plin (UNP). Gre za stranski produkt pri predelavi surove nafte, ki se utekočini in hrani v rezervoarjih. Večinoma se uporabljata plina propan in butan, in sicer kot samostojna plina ali kot njuna mešanica. Velja za premični energetski vir, ki ni vezan na plinovodno omrežje (kot zemeljski plin), ampak se hrani ustrezno velikih plinohramih ali jeklenkah. UNP v Slovenijo ne pride po plinovodu, ampak v rezervoarjih po železnici oziroma s cestnim prevozom. Cena se oblikuje prosto na trgu in je odvisna od kotacij plina na borzah, nabavnih pogojev dobavitelja ter razmerja med vrednostjo evra in dolarja. Nabavne cene se večinoma spreminjajo v korelaciji s ceno nafte, a z malo daljšim časovnim zamikom.