Kolumna Jerneje Jošar: Žajbelj - več kot samo zelišče

Uporabljamo ga v zdravilstvu, kozmetiki, parfumeriji, za barvanje tkanin in volne, v kulinariki, za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, je krasna čebelja paša, med pa zelo zdravilen. Žajbelj ni več asociacija na nekaj grenkega, ampak na čudežno rastlino, ki je tukaj za nas z vsemi svojimi lastnostmi, le izkoristiti jih moramo znati.

Čislan že pri Egipčanih

Zapisi pravijo, da so žajbelj uporabljali že Egipčani, kasneje Grki in Rimljani. V srednjo Evropo so ga v 6. stoletju zanesli benediktinski menihi. Tako je postal stalnica samostanskih vrtov in nato v srednjem veku postal prava zvezda začimb. Svoj status je ohranil vse do sedaj, saj ni vrta, kjer ne bi rasla vsaj ena rastlina. Tudi pri nas.

Dlačice na listih in vabljiva socvetja

Dlačice na steblu in listih rastlino v vročih dneh varujejo pred izsušitvijo.

Žajbelj je kar privlačna rastlina. Če jo pogledamo podrobneje, pa tudi zanimiva. Polgrmičasta trajnica zraste nekje do 40 cm visoko. V širino se iz ene sadike razvije mogočen širok grmiček. Steblo je pri žajblju štirirobo, poraščeno z dlačicami in pri dnu lesnato. Podolgovati, tudi nekoliko nagubani listi, katerih listni rob je rahlo narezljan, so na gosto prekriti z dlačicami. Dlačice na steblu in listih so pravzaprav dlakaste žleze, ki izločajo eterično olje. Imajo seveda svoj namen. Rastlino v vročih dneh varujejo pred izsušitvijo. Osnovna vrsta žajblja ima liste zeleno sive barve. Junija in julija se grmički okitijo s klasastimi socvetji, sestavljeni iz dvoustnatih cvetov bledo vijoličaste barve. Ti so ne samo paša za oči, ampak nudijo dobro pašo tudi čebelam. Tam, kjer cveti žajbelj, kar mrgoli čebelic.

Vrste in sorte

Ananasov žajbelj je na pogled bolj podoben okrasni enoletni kadulji, kot vrtnemu žajblju. Listi imajo aromo ananasa. Na nizke temperature je občutljiv, zato ga pred zimo zaščitimo s kopreno. 

Poznamo več sort žajblja, ki se med seboj razlikujejo po barvi in velikosti listov. Kakšne barve ali oblike so listi, je razvidno iz samega imena sorte: pisani škrlatni žajbelj (Salvia officinalis 'Purpurea variegata'), škrlatni ali rdeči žajbelj (Salvia officinalis 'Purpurea'), razprostrti žajbelj (Salvia officinalis 'Prostratus'), tribarvni žajbelj (Salvia officinalis 'Tricolor'), širokolistni žajbelj (Salvia officinalis 'Broad leaf').

Poleg navadnega žajblja gojimo še španski ali ozkolistni žajbelj (Salvia lavandulifolia), muškatni žajbelj (Salvia sclarea) in ananasov žajbelj (Salvia elegans).

Kako do rastline

Sadike v lončkih na vrt presajamo od aprila do oktobra.

Žajbelj lahko tudi sejemo, a hitreje bo, če kupimo sadike. Sadike, ki rastejo v lončkih, presajamo na vrt od aprila do oktobra. Ko imamo žajbelj enkrat na vrtu, ga z lahkoto razmnožujemo. Lahko starejše rastline izkopljemo s koreninsko grudo in rastlino razdelimo (za razrez koreninske grude je najbolje uporabiti oster nož), ali pa narežemo potaknjence in jih ukoreninimo. To storimo aprila ali septembra.

Sončna lega in odcedna tla

Ker so njegova domovina topli kraji, mu nudimo toplo sončno lego. Če so tla glinasta, dodajmo ob sajenju nekaj mivke, da voda ne bo zastajala. Ta je lahko vzrok, da rastlina propade.

Seveda lahko žajbelj posadimo tudi v lonec. Ta naj bo širok in globok vsaj 20 cm. Napolnimo ga z dobro odcednim substratom, ki mu dodamo pesek. Postavimo ga na sončno in zavetno lego. Nekaj sence mu ne bo škodilo.

Za lepšo obliko

Rastlino je treba vsako leto obrezati, in sicer odstranimo eno tretjino dolžine poganjka.

Da bo rastlina ohranjala lepo grmičasto in kompaktno rast, jo je treba vsako leto obrezati. Režemo spomladi, tako da odstranimo eno tretjino dolžine poganjka.

Na vrtu zalivamo tako kot vse ostale rastline, ki rastejo na gredi. V lončku rastočega pa zalivamo malo, raje zjutraj, da se prst do noči osuši. Tudi med zalivanji pustimo, da se prst v lončku osuši.

Nadležen hrošček

Škodo na listih in cvetovih mu lahko povzroča rožmarinov hrošč. Odrasla žuželka se pojavlja konec poletja, ličinka pa od jeseni do pomladi. Slednja se skriva na spodnji strani listov. Škodljivca odpravimo kar s pobiranjem, najlažje tako, da okoli lončka z žajbljem razprostremo papir in rastlino stresemo z rokami. Hroščki in larve bodo popadali na papir.

Dober sosed

Žajbelj na zelenjavnem vrtu pomaga odganjati škodljivce in preprečuje napade plesni. Dobrodošel bo predvsem med kapusnicami, paradižnikom in fižolom.

Sama ga imam posajenega na robovih zelenjavnih gred.

Na vrtu odganja škodljivce in preprečuje napade plesni.

Če ga sadimo v velik lonec skupaj z ostalimi zelišči, pazimo, da imajo rastline enake potrebe po vodi, svetlobi. Sadimo ga skupaj s timijanom, šetrajem, ožepkom, origanom. Z baziliko in drugimi enoletnimi zelišči, ki potrebujejo več zalivanja in bogatejšo prst, pa ga raje ne sadimo.

Posajen v isti lonec z ožepkom in sivko je prava paša za oči. Zelo zanimive so tudi zasaditve iz več sort žajbljev z raznolikimi barvami listov.

Kdaj ga nabiramo

Liste za sušenje nabiramo od junija do avgusta, pred cvetenjem in ob sončnih dnevih.

Pomoč na vrtu

Žajbelj je lahko kar v veliko pomoč pri boju s škodljivci in boleznimi v zelenjavnem vrtu.

Pripravke uporabljamo le takrat, ko so nujno potrebni, saj škodujejo tudi koristnim organizmom.

• Čaj iz žajblja uporabljamo za namakanje semen pred setvijo. S tem preprečimo padavico sadik in druga glivična obolenja. S čajem zalivamo z glivo padavice sadik okužene setvenice.

Pest žajbljevih listov prelijemo z 1 l vrele vode. Pustimo stati 10 minut. Precedimo. Čaj lahko shranimo v temne stekleničke v temen in hladen prostor. 

• Brozgo iz žajblja uporabljamo za škropljenje rastlin, da jih zavarujemo pred glivičnimi boleznimi, kapusovo muho in hržico. Škropimo tudi, ko so rastline že obolele.

250 g žajbljevih listov prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, preostanek pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah. Za zaščito pred kapusovo muho in kapusovo hržico škropimo z nerazredčeno brozgo enkrat na teden v obdobju od konca maja do konca junija in ponovno spet avgusta. Za zaščito pred glivičnimi in bakterijskimi obolenji škropimo z razredčeno tekočino, 1 : 1. 

Shranjevanje

Liste sušimo zelo počasi, saj radi splesnijo. Dajemo jih tudi v kis.

Uporaba v kulinariki

Liste sušimo zelo počasi, saj radi splesnijo.

Cvetove lahko potresemo na solate. Liste vmešamo v maslo ali mehke sire, veliko ga uporabljajo tudi v mesnih jedeh.

Žajbljeva omaka, ki se pripravlja s kislo in sladko smetano, je odlična za vse vrste testenin. Sama jo pripravim s sojino ali riževo smetano po spodnjem receptu.

ŽAJBLJEVA OMAKA
V ponvi segrejemo oljčno olje (ali maslo), dodamo lističe svežega ali suhega žajblja in, brž ko zadišijo (približno eno minuto), odstavimo z ognja. Prilijemo sojino ali riževo smetano, dobro premešamo. Vmešamo testenine in postrežemo z mletimi lešniki ali mandlji.

Na toplo kuhinjsko ploščo položeni lističi bodo ob toploti sprostili svoj močni vonj in razdišali neprijetne vonjave v prostoru.

Pomoč pri težavah z zdravjem

Čaj iz žajblja pomaga pri diareji, pospešuje prebavo težko prebavljivih mastnih jedi, krepi živce, spodbudi krvni obtok, lajša prehlade, znižuje količino sladkorja v krvi, uravnava menstrualni cikel in blaži tegobe menopavze, zmanjšuje znojenje, razkužuje. Grgranje žajbljevega poparka pomaga pri bolečem grlu in krvavečih dlesnih.

ČAJ ZA IZPIRANJE 
Pripravite ga tako, da z decilitrom vrele vode prelijete 2,5 g (1 čajna žlička) posušenih zdrobljenih listov žajblja. Pokrijete in pustite stati 10-15 minut. Precedite in večkrat na dan (2-4 krat) grgrajte.

Poparek uporabimo kot čistilni tonik pri mastni in nečisti koži.