Cvetica, ki lahko zraste do strehe

Dvoletnica ali trajnica

Visoka zelnata rastlina s pokončnim steblom, ki cveti od pozne pomladi do septembra, se namreč nadvse rada sama zaseje, in če si jo bomo v vrtu omislili enkrat, jo bomo zlahka obdržali. Pravzaprav je trajnica in zime preživi, a ker jo rade prizadenejo glivične bolezni, jo je bolje gojiti kot dvoletnico in vsako drugo leto posajati nabrano seme, če se ne zaseje sama.

Rožlin je najbolje sejati kar na prosto od maja do julija in pri tem imeti v mislih, da morajo biti rastline zaradi velikosti vsaj 30 cm narazen. V prvem letu bodo razvile listno rozeto, v drugem pa visoko steblo s čudovitimi cvetovi. Več možnosti, da bomo rožlin obdržali kot trajnico, je, če ga bomo vsako leto po cvetenju obrezali do najniže ležečih listov. Za sorte s preprostimi cvetovi je najpogosteje naprodaj seme, bodisi mešanica različnih barv ali enotno, predvsem sorte z bogato polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na potonike, pa so naprodaj tudi kot sadike.

Sorodnik hibiskusa in bombaževca

Pripomba, da cvetovi rožlina (Alcea rosea), nanizani po zgornji polovici stebla, ki se odpirajo od spodaj proti vrhu, spominjajo na hibiskus, ni iz trte izvita. So namreč iz botanične družine slezenovk in sorodniki navadnega sleza, gozdnega slezenovca, jedilnega osleza ali okre, hibiskusov in celo bombaževca.

Rožlin cveti v paleti rožnatih in vijoličnih odtenkov, beli, kremni, rumeni ali rdeči barvi, pri sorti 'Nigra' pa cvetovi vzbujajo vtis črne barve, čeprav imajo v resnici vijolični nadih. Pri sortah s preprostimi cvetovi v obliki plitve skledice naredita močan vtis barvno kontrastna sredina v temnejši ali svetlejši barvi in velik pestič, obkrožen s prašniki, medtem ko pri zelo polnjenih cvetovih tega skoraj ne opazimo. Dlakasti listi, katerih oblika pri sortah variira od skoraj srčastih do dlanasto razcepljenih, so okrog stebla razporejeni krožno in tako, da so proti vrhu rastline čedalje manjši.

Ljubitelj sonca

Rožlin glede zemlje ni zahtevna rastlina, najbolje uspeva v humoznih tleh, prenese pa tudi peščeno prst. Dobro uspeva v suhem vremenu in zahteva veliko sonca. Lahko ga gojimo tudi v polsenci, v senci pa ne bo uspeval. Zaradi višine - nekatere sorte zrastejo tudi 2,4 metra visoko ­- poskrbimo za zaščito pred vetrom.

Zanimivosti

• Rožlin so v Evropo prinesli iz Kitajske že v 15. stoletju. Njegova avtohtona sorodnika iz naših krajev sta navadni in gozdni slezenovec.
• Sebastian Kneipp je čaj iz rožlinovega cvetja, posebej iz cvetja črnega rožlina, priporočal za zdravljenje bolezni v vratu in mehčanje zasluzenosti v prsih. Enake zdravilne lastnosti imata tudi navadni in gozdni slezenovec, vse tri v tradicionalnem zdravilstvu poleg naštetih težav uporabljajo tudi za blaženje kožnih vnetij in želodčni ter črevesni katar.
•  Rožlinova sorodnica iz Afrike je okra ali bamija, katere podolgovati zeleni plodovi se obirajo, ko so še mladi, majhni in čvrsti. Uživajo se lahko surovi ali kuhani.