Zaradi zelo visokih januarskih temperatur so se marsikje že prebudili znanilci pomladi, zvončki, žafrani, na nekaterih okrasnih gredicah ob mestnih križiščih so celo zacvetele narcise. Vendar je občutek, da je že pomlad, varljiv. Februarja niso nenavadni veliki padci temperatur in snežne padavine, kar je veliko bolje, kot da se narava prezgodaj prebudi. Večina trajnih rastlin namreč zelo drago plača prezgodnji konec zimskega počitka zaradi poznejših pozeb. Ta mesec bomo večinoma v pripravah na sezono, prvi stik z zemljo pa bomo le dobili, če bomo v lončke sejali seme za zgodnje sadike, posadili spomladanski česen ali morda celo sadno drevje in jagodičevje. Obojega se lotimo šele, če se zemlja dovolj osuši.

Sadni vrt

Februar je odličen čas za sajenje kosmulj in ribeza, ki med grmi jagodičevja odženeta najbolj zgodaj, pa tudi sadnega drevja. Slednje lahko sadimo vso zimo, takrat ko zemlja ni zmrznjena in ko lahko skopljemo dovolj globoko sadilno jamo, vendar mora biti izpolnjen en pogoj – zemlja ne sme biti mokra in se sprijemati, s tlačenjem takih tal škodimo tako mikroorganizmom v njih kot posajenim rastlinam. Če so tla dovolj suha, lahko tudi okopljemo kolobar okoli sadnih rastlin in jih pognojimo z organskimi gnojili.

Če ste imeli v preteklem letu težave z boleznimi v sadovnjaku, kmalu preverite škropilni koledar oz. program za  varstvo sadnega drevja, ki ga pripravljajo kmetisko-gozdarski zavodi v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kranju, Novem mestu, Celju, Murski Soboti in na Ptuju in je dostopen na njihovih spletnih straneh. Marsikdo od ljubiteljskih sadjarjev namreč ne ve, da je za nekatera preventivna škropljenja treba poskrbeti zgodaj v letu.

Za rez sadnega drevja je še prezgodaj, obrežete pa lahko trto. Prezgodnja rez sadnega drevja namreč povzroči, da drevo pozneje raste bujneje. Še do srede februarja lahko narežete enoletne poganjke sadnih dreves za spomladansko cepljenje. Poganjke režete, dokler drevo povsem miruje, cepili boste aprila, do takrat pa shranite cepiče v hladilniku, zavite, ali v zasipnici iz vlažne mivke, saj ne smejo odgnati.

Da februarsko sonce ne bi ogrelo temnih debel sadnega drevja, prebudilo kroženja sokov v njem in prehitrega brstenja, je priporočljivo debla pobeliti z apnenim beležem. 

Zelenjavni vrt

Dokler je zemlja premočena, po zelenjavnih gredicah čim manj hodimo, saj zemlji s teptanjem škodimo. Zato tudi ne hitimo z lopatanjem in gnojenjem s hlevskim gnojem, če smo jeseni čas zamudili. Če hočemo, da bo gnoj že v začetku rastne sezone učinkoval, torej se razgradil do hranil, ki jih lahko korenine vrtnin vsrkajo, mora biti v zemlji resda nekaj mesecev – a vseeno počakajmo, da se prst ne bo lepila na orodje in čevlje! Takrat lahko tudi vzamemo vzrorec tal za analizo in ga odnesemo v laboratorij kmetijsko-gozdarskega zavoda ali Kmetijskega inštituta Slovenije.

Če so na gredah morda še sledi lanske letine, si lansko razporeditev narišimo (če je nismo že lani), saj nam bo zelo pomagala pri načrtovanju kolobarja in letošnji razporeditvi posevkov.

Februarja je ravno pravi čas, da pregledamo zaloge semen in s kalilnim testom preverimo, katero staro je še uporabno, potem pa ga dokupimo. 

Sicer pa lahko že posejemo semena za prve sadike. Že v začetku meseca lahko v ne pretoplem prostoru v lončke sejemo semena gomoljne zelene, čebule in pora, potem pridejo na vrsto listnati peteršilj, bob, proti koncu meseca pa zelje, brokoli, cvetača in solate. Od plodovk najprej posejete jajčevce in paprike, paradižnik pa šele proti koncu meseca, da se ne bi preveč pretegnil. Če so vam v preteklih letih sejančki in pozneje sadike prehitro zrasli, odložite čas setve za enega ali več tednov. Za vzgojo sadik solate potrebujete 35 dni, kapusnic od 35 do 45, pora in čebule 45, zelene 70, paradižnikaod 60 do 70 dni, čilija, paprike in jajčevca pa od 70 do 85 dni. 

Konec meseca lahko na prosto (če zemlja ni premokra) sejete bob, redkvico, špinačo in zgodnji grah. Čimprej naj gre v zemljo tudi spomladanski česen.

Prodaja semenskega krompirja že poteka: če ga boste kupili februarja, boste morali seme shraniti v temnem hladnem prostoru (idealno od 4 do 6 stopinj Celzija) z visoko zračno vlažnostjo, da ne bi gomolji začeli nenadzorovano kaliti.

Okrasni vrt

Ko iz zemlje na mešanih okrasnih gredicah pokukajo vršički spomladanskih čebulnic ali poganjki trajnic, je čas, da porežemo okrasne trave in lanske ostanke cvetočih trajnic, zastirko iz rastlinskih ostankov pa še vedno pustimo na tleh tam, kjer so posajene toplotno občutljivejše trajnice ali polgrmi (žajblji, sivka in rožmarin).

Ko je zemlja dovolj presušena, lahko sadimo listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice z golimi koreninami. Dokler lesnate rastline (okrasni grmi) še mirujemo, lahko narežemo njihove enoletne poganjke za potaknjence. Shranimo jih vhladilniku ali mivki podobno kot cepiče sadnega drevja in jih na stalno mesto potaknemo marca ali aprila, lahko pa jih v zavarovanem prostoru kar takoj do polovice potisnemo v lonček z mešanico substrata in drobnega peska. Da se ne bi izsušili, čez lončke poveznemo polivinilasto vrečko ali odrezano plastenko. Ko se bodo ukoreninili in začeli odganjati, jih bomo lahko presadili na prosto. Ob potikanju lahko uporabimo tudi praškaste rastlinske hormone za lesnate potaknjence.

Februarja že lahko porežemo okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan, glicinja, po cvetenju pa tudi zimski jasmin. Takrat jih lahko tudi pognojimo.

Februar je najboljši čas za nakup poleti cvetočih gomoljnic in čebulnic, ker je izbira velika. Če želimo v sezoni zgodnejše cvetenje, gomolje begonij, kal in gladjol v začščitenem prostoru posadimo v lončke.