Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami delno učinkovito

Glavni razlog, da se varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami, med katere sodijo živali, rastline, glive ali mikroorganizmi, ki ogrožajo ali imajo škodljive vplive na biotsko raznovrstnost, ni izvajalo v takšnem obsegu oz. tako učinkovito, kot bi se lahko, je ta, da v Sloveniji še niso bile določene pristojnosti in odgovornosti deležnikov na tem področju.

Kot so pojasnili na računskem sodišču, se za to področje namenja vse več sredstev, v Sloveniji pa pristojnosti še niso razdeljene, čeprav evropska zakonodaja preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst ureja od začetka leta 2015.

Ukrepanje je po njihovih navedbah najbolj smiselno v zgodnji fazi naselitve, ko je razmeroma enostavno in finančno sprejemljivo. A med izvajanjem revizije še ni bil vzpostavljen učinkovit sistem zgodnjega odkrivanja invazivnih tujerodnih vrst, so izpostavili. Informacije o prisotnosti v okolju se niso zbirale za vse invazivne tujerodne vrste z evropskega seznama. Prav tako niso bile določene pristojnosti in odgovornosti za izvajanje uradnega nadzora nad njihovim namernim vnosom v EU.

Ukrepi se izvajajo nesistematično

Za 13 vrst, ki so bile v obdobju, na katero se nanaša revizija, v Sloveniji že močno ali omejeno razširjene ali pa so bile zgolj občasno prisotne, so se ukrepi za obvladovanje po ugotovitvah računskega sodišča izvajali nesistematično.

Našteli so, da je bilo pet vrst zajetih v okviru obstoječih sistemov upravljanja z divjadjo oz. ribiškega upravljanja, dve v programe dela javnih zavodov s področja varstva narave oz. ribištva, za ostale pa so se ukrepi izvajali v okviru posameznih projektov oz. se posebni ukrepi niso izvajali.

Med izvajanjem revizije sta bili v Sloveniji na novo zaznani dve invazivni tujerodni vrsti z evropskega seznama, in sicer rak močvirski škarjar in rastlina kudzu. Na podlagi izvedenih aktivnosti je računsko sodišče v obeh primerih ocenilo, da bi se lahko ukrepi hitre odstranitve izvajali bolj učinkovito, za kar pa bo potrebna jasna določitev pristojnosti in odgovornosti na področju revizije.

Ker invazivne tujerodne vrste vnaša in širi človek s svojim ravnanjem, je ozaveščanje javnosti eno pomembnejših aktivnosti na tem področju. Kot je ugotovilo sodišče, sta revidiranca te aktivnosti izvajala z objavo gradiv na svetovnem spletu kot tudi s sofinanciranjem projektov za osveščanje.

PREBERITE ŠE: S plastičnimi odpadki potujejo tujerodne vrste