Vrtna svetovalnica: O sobnih rastlinah in prezimovanju velikih posodovk

Težave rastlin med prezimovanjem

Na terasi so mi vse poletje cvetele angelske trobente. Nato sem jih prestavila v garažo na prezimovanje. Prav tako sem pred zmrzaljo umaknila oleandre. A so rastline nekako čudne, kar sušijo se. Ker sem to storila prvič, me zanima, ali jih moram kaj zalivati in kako jim pomagam, da bodo preživele zimo.

Martina iz Črnomlja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko prestavimo rastline na prezimovanje v notranje prostore, jim je treba zagotoviti svetlobo. Potrebujejo svetlo mesto, vendar jih ne postavimo tik ob okno, ker je tam najhladneje. Potrebujejo pa seveda tudi ustrezno temperaturo, ki naj bo nad 5 °C, raje pa okoli 10 °C. Prav tako jih je treba red­no zalivati. Rastlinam, posajenim v dovolj velike lonce, zadostuje zalivanje enkrat na mesec.

Če so v slabem stanju, jih moramo temeljito pregledati. Če na njih ne opazimo škodljivca, kot sta kapar ali volnata uš, in tudi ni vidnih znakov bolezni v obliki pik ali peg na listih ali vejah, sklepamo, da so vzroki v okolju, v katerem prezimujejo. V tem primeru jih prestavimo na ustreznejšo lokacijo ali bližje viru svetlobe in zalijemo. Posušene vejice odrežemo in nato zalijemo s tekočim organskim gnojilom, ki naj vsebuje biostimulante, kot so morske alge ali aminokisline. To gnojilo okrepi rastlino, da se kaj hitro vrne v pokončno držo. Pri oleandru in kristavcu (angelska trobenta) je priporočljivo, da rastline obrežemo, saj bo to spomladi tako ali tako treba storiti. Večja rastlina potrebuje več vlage, zalivanja in tudi svetlobe, drugače se hitro začne sušiti. Ustrezno porezana, zmanjšana, pa bo veliko bolje prezimila.

Zelena pisarna

Odločili smo se, da popestrimo pisarno z zelenimi sobnimi rastlinami. Tako bo zrak veliko boljši in še bolj prijetno bo delati v zelenem okolju. Mi lahko predlagate, katere rastline bi izbrali?

Mateja iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Veliko zelenja v pisarni je odlična ideja. Tako za fizično kot psihično počutje. V bivalnih prostorih so številne snovi, ki sproščajo strupene pline, zaradi katerih je naše počutje slabo, to pa oslabi imunski sistem in vodi v pogosta prehladna obolenja. Da bodo rastline ugodno vplivale na naše počutje, jih mora biti v prostoru kar nekaj. Najboljše so zelo velike, ki imajo veliko listne površine. Biti morajo v dobri kondiciji, zdrave in močne, kajti le takšne lahko opravljajo funkcijo čistilcev zraka.

Če je okno na severni strani, je to primerno le za rastline, ki ne potrebujejo veliko svetlobe. Takšna je na primer zamija, ki lahko krasi celo kakšno polico omare v notranjosti prostora, saj je res hvaležna rastlina, ker so njene potrebe po svetlobi minimalne. Spatifil je prav tako velika lončnica, ki v dobrih razmerah bujno raste. Dela velike zelene liste in zacveti z značilnimi belimi cvetovi. Je ena najboljših rastlin za čiščenje zraka v zaprtem prostoru, zato skoraj ne sme manjkati. Poleg tega je zelo pre­prost za vzgojo. Rad ima veliko vode in v nasprotju z večino drugih rastlin mu ne škodi, če ta v okrasnem lončku stoji krajši čas. Svetlobo ima rad in se opazno obrača proti njej. Zelo dobro prenese presajanje.

Fikus benjamin, še ena od klasičnih lončnic, je na voljo v najrazličnejših veliko­stih, ima zelene ali pisane liste. Lahko je v obliki grma ali kot nekakšno mini sobno drevesce. Potrebuje pa seveda osnovne razmere, med katere prav gotovo spada zadostna količina svetlobe. Na prvi pogled ne ugotovimo, da se spopada s pomanjkanjem svetlobe, le novih listov ne dela, stari pa odpadajo. Ta proces poteka počasi, ne čez noč, zato je dobro poskrbeti za zadostno količino svetlobe. Čez noč pa odvrže liste, če ga ujame prepih ali zelo hladen zrak.

Za skrbne osebe pa so tu tudi kalateje in številne druge sobne lepotice.

Ogromna dracena

Doma imam že zelo veliko draceno in tudi juko. Draceno moram nujno presaditi v večji lonec. Me pa zanima, kako jo sploh lahko zmanjšam, ko je tako visoka. Bojim se, da bi se pri presajanju zlomila.

Anita iz Tržiča

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Dracena in juka sta trpežni rastlini, ki pa v nekaj letih precej zrasteta. Poleg tega spod­nji listi hitro odpadejo. Dracena je občutljiva na vsako nepravilno zalivanje. Tako se nam navadno zgodi, da imamo na koncu rastlino z dolgim deblom, na vrhu pa nekaj listov v obliki palme. Takšno preprosto skrajšamo, tako da deblo odrežemo na želeni višini. Ostane le steblo brez listov, ki pa začne ob robovih kmalu odganjati nove, mlade poganjke. Odrezane vrhnje dele rastlin lahko preprosto vtaknemo v kozarec z vodo in počakamo, da odženejo korenine. Ko se pojavijo mlade koreninice, rastlino posadimo v kakovostno zemljo za okrasne rastline. Pravi čas za rez te rastline sta pomlad in zgodnje poletje.

Enako lahko skrajšamo tudi druge rastline z olesenelim deblom, juke in difenbahije. Razumem, da je težko presajati zelo veliko rastlino. Kadar želimo upočasniti ali zmanjšati rast sobne rastline, se zatečemo tudi k rezi korenin. Krajšanje korenin ustvari nov prostor za svežo prst in novo rast korenin. Tako se izognemo presajanju v večjo posodo. Ko je rastlina že posajena v veliki posodi, ki jo težko premikamo in si res ne moremo privoščiti še večje, je čas tudi za ta ukrep. Večkrat opazimo, da se koreninska gruda zelo hitro izsuši, kar pomeni, da rastlina potrebuje presaditev in svežo prst. Pogosto korenine izraščajo tudi skozi odprtine na dnu lonca.

Rastlino dobro zalijemo, počakamo, da odvečna voda odteče, nato pa jo potegnemo iz posode. Odstranimo vso zemljo in koreninice okoli koreninske grude. Nato odstranimo odmrle in gnile korenine. Odrežemo lahko največ tretjino korenin, pri čemer krajšamo le stranske, glavno pustimo pri miru. V posodo namestimo drenažo iz glinoporja, kamenja ali delcev razbitega glinenega lončka. Nato nasujemo svežo zemljo za okrasne rastline in vanjo postavimo urejeno rastlino. Naslednjih nekaj tednov še več pozornosti kot običajno namenimo zalivanju, saj nove rastoče koreninice po­trebujejo vlažno prst. Za gnojenje uporabimo tekoče gnojilo, ki vsebuje biostimulante v obliki morskih alg.