Jesensko delo na vrtu: prekopavati zemljo ali ne?

Pravila prekopavanja težkih in rahlih tal

V jesenskem času je v Sloveniji navada, da se prekopava (štiha) ves vrt, ne glede na tip zemlje. Enako ponovimo spomladi. Kot svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., je prekopavanje v jesenskem času priporočljivo izključno na težkih, glinenih tleh. S prekopavanjem obrnemo velike kose zemlje, grude in jih pustimo. Ne drobimo jih, saj hočemo, da se zdrobijo pod vplivom mrzle zime. Na izrazito težkih tleh prekopavanje ponovimo še spomladi. To izvajamo zato, ker drugače enostavno ne gre.

Na lažjih, bolj peščenih tleh pa prekopavanje ni priporočljivo. Takšno zemljo pred sejanjem ali sajenjem le malo zrahljamo, drugače hitro uničimo ravnovesje v tleh. Kombinacija z BIO Organsko zastirko se hitro pokaže kot dobra naložba, saj se rahla zemlja »poveže« z novimi, organskimi delci in vidno bolje zadržuje vlago.

Zakaj gnojimo jeseni

Med letom z gnojenjem z ekološkimi organskimi gnojili vzdržujemo vsebnost organske snovi v tleh in tako s pomočjo mikroorganizmov vzdržujemo humus. To pomeni, da vzdržujemo in ohranjamo rodovitnost tal, kar je mogoče le na ekološki, sonaravni način. »V jesenskem času, ko je zemlja še topla in so mikroorganizmi še vedno aktivni, je pravi čas, da dodamo organsko snov in nekaj hranil, ker s tem povečamo humus v tleh in pripravimo zemljo za dober začetek v naslednji sezoni,« dodaja Metrobov strokovnjak.

Vzdrževanje in povečevanje humusa z gnojilom

Jeseni je osnova organsko gnojenje z ekološkim gnojilom v obliki peletov Rasti Hlevski gnoj. Gnojilo je kompostirano, kar pomeni, da ne vsebuje nobenih bolezni, škodljivcev ali semen plevelov. Vsebuje pa veliko huminskih in fulvo kislin, ki so osnovni gradniki humusnega kompleksa. Tako vplivamo neposredno na procese humifikacije – tvorjenje humusa v domači zemlji.

Kako in kdaj gnojiti jeseni
Gnojilo potresemo po zemlji pred dežjem ali dobro zalijemo, da se hranila raztopijo in so na voljo rastlinam.

Ker je gnojilo peletirano, je enostavno za uporabo s trosilcem za mineralna gnojila. Velikost peletov zagotavlja enakomeren raztros po celotni površini. Ko gnojimo jeseni, pravimo, da gnojimo založno. To pomeni, da dodajamo hranila za naslednjo sezono. Ker je gnojilo Rasti Hlevski gnoj organsko, se hranila dobro vežejo na humus v zemlji in se ne izpirajo, temveč počakajo vrtnine.

Založno gnojenje za obnovo zalog

Založno gnojenje pomeni dodajanje hranil v zemljo za naslednjo sezono. Ker je vrtnarjenje intenzivno kmetijstvo, tako obnovimo zaloge kalija (K), fosforja (P) in številnih pomembnih mikrohranil.

Ker visoka vsebnost organske mase ni primerna za vse vrtnine, v tem primeru uporabimo kakovostno rudninsko gnojilo Rasti Modro gnojilo. Tako dodamo porabljeni kalij, fosfor in številna mikrohranila nazaj v zemljo.

Uporabimo preverjen kompost

Domači kompost iz rastlinskih odpadkov ali kompostiran živalski gnoj je zelo zahtevno narediti stabilen, kvaliteten in poln hranil za rastline. Če želimo doseči stabilnost komposta oziroma gnoja, ga je treba večkrat letno premetavati, da kompost dobi veliko kisika, ki ga potrebujejo mikroorganizmi za razgradnjo snovi. Kakovost komposta močno niha, saj je odvisna od začetne snovi, ki jo kompostiramo. Kompost vsebuje vse mogoče rastlinske ostanke, ki se v kvaliteti močno razlikujejo. Po drugi strani pa pri Compo Kompostu vemo točno, kakšna je vsebnost hranil, in tako gnojimo vsako vrtnino v skladu z gnojilnimi smernicami. Prav tako ne vsebuje škodljivcev, bolezni ali plevelov, saj gre za kompost iz nadzorovanega procesa.

Zmanjšajmo erozijo z zastirko

Včasih se zgodi, da imamo vrt prazen, saj ga nismo zasadili z vrtninami. To pomeni golo zemljo, ki vodi v hudo erozijo in izgubo humusa. Zelo pomembno je, da zemlja ni gola. Uporabimo zastirko ali pa rastline za zeleno gnojenje. Tudi če je že jesen, lahko uporabimo eno izmed rastlin za zeleno gnojenje.

Za zeleno gnojenje uporabimo rastline, ki jih nismo pobrali, npr. večje število radiča, špinače ali katere druge rastline. Posejemo jih v septembru in se bodo dobro razvile pred zmrzaljo. Možno je posejati tudi ozimna žita, kot so zimske sorte pšenice, pira ali rž. Seveda je prva misel, da te rastline izruvamo in vržemo na kompostni kup, a je tudi druga možnost. Pustimo jih do pomladi in jih z lopato preprosto razsekamo in vdelamo v tla. Hitro se bodo razgradile s pomočjo deževnikov, kočičev in številnih mikroorganizmov.

Če med letom v tla vdelujemo organsko snov v kombinaciji z organskim gnojenjem, bomo ohranili zemljo rodovitno z veliko humusa. Jeseni uporabljamo rjavo zastirko, kot je slama, ali pa uporabimo BIO Organsko zastirko. Ta temeljito zastre zemljo in se sčasoma lepo vdela v tla. Kot zastirko lahko uporabimo številne rastline, slamo, pokošeno travo, miskant, neokuženo listje (brez bolezni) ... Tako ohranjamo zemljo dlje časa toplo, kar pomeni daljšo in boljšo razgradnjo organske snovi in več humusa za našo zemljo.

Naročnik oglasne vsebine je Metrob