Pred »kuliso« cvetočih carjevičev sta namreč direktor Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) dr. Andrej Simončič in Mikhail Kostkin, direktor vrhniškega podjetja PeK Automotive, ki je povsem samodejni stroj za oskrbo trajnih nasadov razvilo in ga izpopolnjuje, podpisala strokovno-izobraževalni sporazum, ki bo omogočil, da bo ta tehnološka novost v svetovnem merilu čim prej postala del slovenskega in evropskega sadjarstva. Dveletno testiranje stroja, ki se med vrstami v sadovnjaku premika in opravlja naložena mu opravila povsem brez človekove navzočnosti, bo na eni strani omogočilo prikaz novosti vsem v panogi, ki jih to zanima, na drugi pa prineslo razvijalcem dragocene podatke o uporabi in pospešilo izdelavo dodatnih delovnih priključkov.

Robotske roke, ki vedo, kateri sadež obrati

Stroj Slopehelper, ki je po gabaritih, razen po višini, primerljiv s sodobnim sadjarskim ali vinogradniškim traktorjem, je primeren za delo v trajnih nasadih s stalnimi sadilnimi razdaljami in razporeditvijo vrst, kot so sadovnjaki, vinogradi in oljčniki, saj se orientira po rastlinah in konstrukcijskih stebrih v vrstah. Poganjata ga dva električna motorja (po eden za vsako gosenico), ki sta povezana z menjalnikom. Najbolj zapleteni inženirski del je seveda računalniški algoritem, ki mu omogoča avtonomnost, mehansko delovanje in senzorska tehnika pa izkoriščata rešitve, kakršne se v sodobni agrotehniki že uporabljajo. Vir energije  sta litij-ionski bateriji, ki zadostujeta za od 6 do 14 ur vožnje in dela, odvisno od vrste priključka oz. opravila in lege nasada – poraba je večja na nagnjenem terenu. Polnjenje na navadni dvofazni električni polnilnici traja sedem ur, na hitri trifazni pa tri ure.

Za stroj s samouravnavajočo se platformo, ki omogoča delo na vsakem terenu, so že razvili mulčer za medvrstni prostor v sadovnjaku, pletvenik za obdelavo med debli, rotacijsko brano in rotacijsko kosilnico oz. mulčer za košnjo plevela med debli ter škropilnico, za testiranje bo v kratkem pripravljen tudi vršičkar (priključek za vertikalno in horizontalno rez poganjkov). Sadjarjem bodo poleti predstavili obiralne ploščadi, s sistemom nakladanja in razkladanja evroboksov, so napovedali v podjetju PeK Automotive, do konca leta pa bi radi predstavili še prototip avtonomnega obiralnika jabolk. Predstavljamo si ga lahko kot robotske roke, opremljene s kamero, preko katere bo algoritem zaznal, kateri plod je primerne za obiranje.

Avtonomno delovanje stroja pomeni, da ga mora upravljavec le postaviti na začetek prve vrste, mu preko aplikacije odrediti navodila za operacijo, zavoj na koncu vsake vrste in pot v novo zmore sam.

Cena samodejnega stroja primerljiva s ceno sodobnega traktorja

Kot pri vseh avtonomnih strojih in vozilih so osrednjo pozornost posvetili vprašanju varnosti. Ta je tristopenjska, najprej na programski ravni, saj se brez ustreznega ukaza »robot« ne premakne; med delom zaustavitev sprožita dva radarja, ki zaznata nepričakovano gibanje (človeka, živali) ali oviro v delovnem polju; če je morebitno gibanje ovire prehitro, da bi ga radarja zaznala, pa se aktivirata odbijača na sprednjem in zadnjem delu stroja, ki delujeta neodvisno od elektronike, in sprožita zračno zavoro, ki stoj nemudoma ustavi.

Cena stroja z delovnimi priključki vred ne presega cene sodobnega sadjarskega traktorja s priključki, od 70 do 100 tisoč evrov.

V sadovnjaku Brdo bo preizkušanje Slopehelperja potekalo vzporedno s klasičnim načinom oskrbe. Po besedah dr. Blaža Germška, ki v KIS vodi infrastrukturni center Jablje, bodo z njim pridobivali podatke, ki raziskovalcem doslej niso bili dostopni. »Uporabe stroja se veselim tudi zato, ker nam bo odprla novo področje, sodelovanje pri standardizaciji trajnih kmetijskih nasadov, katere nujnosti so se v svetovnem merilu šele začeli zavedati. Razvoj tehnologij v kmetijstvu bo namreč vedno bolj temeljil na podobnih sistemih,« je dejal.

Po praktični plati pa je na pomen standardizacije opozoril Roman Mavec, vodja sadovnjaka Brdo: »Nasadi bodo morali biti še bolj prilagojeni mehanizaciji, talni pasovi in medvrstne razdalje izmerjeni zelo natančno, enako razdalje med zasajenimi drevesi ali odmik stebrov, ki nosijo protitočne mreže …« Meni, da bo tehnologija, kakršno so dobili v preizkušanje, v profesionalnih sadovnjakih nuja bližnje prihodnosti: vinogradniki in sadjarji imajo resne težave z obiralci in drugimi sezonskimi delavci, draži se njihovo delo, poleg tega pa je v nasadih pričakovati več mehanskega dela zaradi čedalje strožjih meril pri uporabi pesticidov.