VIDEO: Jesensko sajenje sadnih dreves

Priprave

Pri odločanju o sorti sadne vrste, ki jo bomo sadili, dajmo prednost odpornim sortam, ki jih je treba manj škropiti. Pomemben je načrt sajenja: določimo mesto, kamor bomo posadili eno ali več dreves, namenimo jim dovolj prostora. Pred sajenjem si poleg sadike priskrbimo pripomočke: lopato, dvometrski količek (impregniran lesen ali kovinski), polovico samokolnice uležanega komposta ali hlevskega gnoja, kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K), plastično vezivo in mrežo proti voluharju. Dobro je, da sadilno jamo pripravimo pred nakupom sadike, da se ta ne bi izsušila.

Mesto sajenja

Sadnih dreves ne sadimo v senco visokega drevesa ali na severno stran hiše; marelice ali aktinidije sadimo na zavetno, sončno mesto ob hiši. Sadik ne sadimo na isto mesto, kjer je prej raslo drevo iste vrste (npr. hruške ne sadimo tja, kjer je prej rasla hruška), ali pa odstranimo od tri do štiri samokolnice stare, iztrošene zemlje in jo nadomestimo s svežo z vrta. Tla morajo biti prepustna, plast zemlje globoka vsaj pol metra. Na močvirnem terenu za sajenje naredimo dvig­njen otoček (nasujemo vsaj 50 cm zemlje na debelo premeru  1,5 metra). Ilovnati zemlji primešamo kremenčev pesek. V drevesnici vprašajmo, koliko prostora bo potrebovalo drevo, ko bo odraslo. Na končno velikost drevesa, ki se lahko zelo razlikuje, vpliva podlaga sadike.

Sadike

Kupimo lahko sadike z golimi koreninami ali posajene v lonce, v obliki šibe ali že obraščene z vejicami. Najbolje jih je kupiti v sadnih drevesnicah, kjer jih pridelujejo, saj jih izkop­ljejo tik pred sadilno sezono in jih imajo do prodaje v zasipnici. Ulončene sadike, ki jih prodajajo v trgovskih centrih, imajo pogosto okrnjen koreninski sistem. Sadike morajo biti opremljene z deklaracijo, ki mora vsebovati podatke o sadni vrsti, sorti, tipu podlage in o tem, kdo je sadiko pridelal.

Pri sadiki je najpomembnejša kakovost korenin. Imeti mora vsaj tri debelejše korenine, iz njih mora izraščati večje število lasastih koreninic. Predolge glavne korenine, ki jih v sadilni jami ne moremo razporediti, pred sajenjem prikrajšamo na 20 cm.

Sadike večine sadnih dreves so sestavljene iz dveh delov: spodnji del s koreninskim sistemom je podlaga, nanj pa je cepljena žlahtna sorta sadne vrste (ima ime, pri jablani npr. topaz). Na mestu, kjer sta dela zraščena, je nekakšna odebelitev ali brazgotina. To mesto mora pri sajenju ostati ped nad zemljo.

Sadilna jama

Sadilne jame je priporočljivo izkopati prej (lahko tudi 14 dni prej) in se šele nato odpraviti po sadike. Tako za drevesa kot sadike grmastega jagodičevja izkopljemo jame s premerom 60 cm in globoke vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje. Resda je jama globlja, kot bomo posadili sadike, vendar je pomembno, da so zrahljana in pognojena tudi tla pod koreninami.

Gnojenje

Za eno sadiko potrebujemo kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K). Z delom pognojimo dno sadilne jame, preostanek dodamo zemlji za zasipavanje, medtem ko polovico samokolnice komposta ali uležanega hlevskega gnoja nasujemo tik pod vrhnjo plastjo zemlje. Nobeno gnojilo se ne sme dotikati korenin, saj jih lahko požge.

Postopek sajenja

Sadilno jamo začnemo zasipati z zemljo v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Na dno vržemo dve tretjini mineralnega gnojila in zasipamo s petimi centimetri zemlje. Nato v jami naredimo hribček, na katerega razporedimo na 20 cm dolžine prirezane korenine. Pri tem predvidimo, da bo sadika rasla tako globoko, kot je rasla v drevesnici (na sadiki je ta rob dobro viden). Ob zasipanju sadike enakomerno dodajamo preostanek mineralnega gnojila, zasuto zemljo sproti rahlo tlačimo z nogami. Tik pod zgornjo plastjo razporedimo hlevski gnoj ali kompost. Zasutje je lahko nekaj centimetrov nad ravnijo okoliških tal, saj se bo do 5 cm še posedlo.

Količek

Vsem sadikam namenimo za oporo dva metra visok količek, zaradi stabilnosti ga zapičimo že v dno jame. Drevesom na šibkih podlagah bo dajal oporo vse življenje, bujnejšim sortam pa vsaj 3 ali 4 leta. Od debelca naj bo oddaljen okrog 7 cm. Na dveh mestih sadiko v obliki osmice povežemo ob oporo s prožno sadjarsko vrbico. Če je količek debelejši od 5 cm, ga je smiselno postaviti na južno stran debelca, da bo sadiko zgodaj spomladi varoval pred sončnimi žarki, ki lahko izzovejo prezgodnje brstenje.

Zalivanje

Posajeno sadiko zalijemo s dvajsetlitrskim vedrom vode; nadaljnje namakanje pri jesenskem sajenju zaradi padavin večinoma ni potrebno, v izjemno suhi zimi pa sadiko redno zalivamo, seveda ne, ko zmrzuje.

Zaščita

Če imamo na vrtu voluharja, moramo korenine drevesca v sadilni jami zaščititi z mrežasto košaro proti voluharju. Ponavadi jo na kupček zemlje namestimo dvajset centimetrov pod vrhom sadilne jame, in vanjo postavimo sadiko s prirezanimi koreninami. Košaro ob koreninskem vratu stisnemo, a pazimo, da ga ne poškodujemo. Zasipavanje je enako, kot smo ga opisali pri postopku sajenja.

Pred zajci ali jelenjadjo sadiko zaščitimo z meter visoko mrežo, ki jo valjasto ovijemo okoli debelca in količka.

Gojitvena rez šele spomladi

Jeseni posajenih sadik ob sajenju ne prirezujemo, gojitveno rez  bomo namreč opravili marca.