Francoska vlada napovedala vojno pesticidom

Tiskovni predstavnik vlade Christophe Castaner je po pisanju AFP sporočil, da bo Francija, največja evropska proizvajalka hrane, do leta 2022 sporni pesticid glifosat popolnoma ukinila. Kasneje pa je ob napovedi dodal, da se je vlada do konca petletnega mandata predsednika Emmanuela Macrona zavezala "k vidnemu napredku pri vseh pesticidih".

Glifosat je že pred časom razdelil strokovnjake in javnost. Po nekaterih opozorilih je rakotvoren, po drugih mnenjih pa neškodljiv. Gre za aktivno sestavino v pripravku za uničevanje plevela Roundup, ki ga je izdelal Monsanto in je na trgu od leta 1974. Je najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu.

Po poročanju AFP je Evropska komisija predlagala podaljšanje licence za uporabo herbicida za deset let, pri čemer je Francija napovedala, da bo glasovala proti in to poskusila blokirati.

Največji francoski sindikat kmetov FNSEA se je na to ostro odzval in ocenil, da tega Francija niti pod razno ne more storiti sama, popolna prepoved bi lahko francoske kmete namreč po njihovem mnenju postavila v slabši položaj v primerjavi z evropskimi konkurenti.

Castaner je sicer pojasnil, da bo vlada namenila okoli pet milijard evrov za modernizacijo kmetijskega sektorja, vključno z iskanjem alternativ za glifosat. Ta sredstva so del pravkar ustanovljenega investicijskega sklada v višini 57 milijard evrov.

Francoski premier Edouard Philippe je ob predstavitvi sklada na novinarski konferenci dejal, da ta sredstva namenjajo posodobitvi počasnega francoskega gospodarstva. Denar bo med drugim usmerjen na področje okolja, zdravja, kmetijstva in prometa.

Za prehod v zeleno gospodarstvo bo namenjenih 20 milijard evrov, od tega devet milijard za povečanje energetske učinkovitosti stavb in sedem milijard za razvoj obnovljivih virov energije. Devet milijard evrov bo vlada porabila za digitalizacijo javnega sektorja, dodatnih 15 milijard za usposabljanje in izobraževanje ter 13 milijard za širše inovacije.

Po trditvah premierja bo imel sklad "krepitveni učinek" na reformni program nove vlade, v katerega so vključene tudi spremembe delovne zakonodaje, s katerimi bodo poskušali zmanjšati visoko stopnjo brezposelnosti.