Kako pripravimo tla pred setvijo in sajenjem

Marca na večini mojih gredic še rastejo vrtnine. Tukaj sta česen in čebula, zimska solata, še nekaj pora, listnati ohrovt, radič. Sedaj porečete, kam bom pa sejala in sadila nove posevke. Imam narejen dober načrt setev in sajenj, zato je prostora tudi za te. Ampak najprej je potrebno te gredice pripraviti. Sama z njimi nimam kaj preveč dela. Ker že leta ne prekopavam, na grede dodajam kompost in zastirko, je prst spomladi dokaj rahla. Spomladi pripravim vsako gredo posebej, tik preden bom sadila ali sejala:

• Z grede odstranim zastirko.
• Počistim morebitne večje rastlinske ostanke – tukaj ne bodite preveč čistunski, saj se vsak odmrli rastlinski del predstavlja hrano za živalce in mikroorganizme, ki jo spremenijo v humus in hranila za novo rastoče rastline.
• Z vilami zrahljam in prezračim tla. Če so zbita, bo potrebno vile zapisovati bolj na gosto, če ne pa redkeje.
• Potresem kompost in ga razporedim po gredi z grabljami. Včasih ga s pomočjo vil še malo vdelam v tla, ni pa to potrebno.
• Vrnem prej odstranjeno zastirko na gredo. Spomladi ni potrebno, da je plast zastirke debela, dovolj bo tanek sloj, toliko, da malo zastre tla. To bo pomagalo, da sončni žarki hitreje segrejejo tla. Kasneje dodamo svežo zastirko.
• Sejem tako, da na tistem delu, kjer bo posevek, odstranim zastirko na rob grede, posejem in ne zastiram.

Kaj sejemo na prosto

Naj še enkrat opomnim, da se setev lotite le, če tla niso več mokra. In ker so tla tudi za večino rastlin še veliko prehladna, sejemo le tiste, ki jim to ne predstavlja velike težave. Da bo tudi kasneje vse tako, kot mora biti, je priporočljivo, da se držite luninega setvenega koledarja in sejete rastline, ko je zanje primeren dan.

Tako sejemo na dan za korenino: korenček, peteršilj za koren, redkvico ter sadimo česen in čebulo.

Na dan za list pa v marcu lahko sejemo peteršilj za list, rukolo, špinačo, motovilec.

Dan za plod bomo izbrali za setev graha in boba.

Spomladanska pomoč za zgodnjo setev

Izkušnje kažejo, da s prezgodnjo setvijo ne bomo pridobili nič, saj bo seme v prehladni in premokri zemlji samo čepelo ali celo zgnilo.

Narave ne moremo pretentati in vsako prehitevanje lahko pusti negativne posledice, mi pa bomo razočarani in slabe volje. Počakajmo, da se ozračje in tla primerno segrejejo. Izkušnje kažejo, da s prezgodnjo setvijo ne bomo pridobili nič, saj bo seme v prehladni in premokri zemlji samo čepelo ali celo zgnilo. Seme, posejano v ugodnejših razmerah, ga bo marsikdaj celo prehitelo. Tudi rastline, ki bodo zrasle iz prezgodaj posejanega semena, bodo slabotnejše, rast pa počasnejša.

Vseeno pa si lahko čas pridelave skrajšamo, kar je spomladi, ko zelenjava na trgu dosega visoke cene, več kot dobrodošlo.

!!galerija!! 

• Pokrivanje tal

Setev na prosto lahko začnemo v marcu, takoj ko se temperatura zraka dvigne nad 7 °C. Dan ali dva pred setvijo in sajenjem, pokrijte tla z vrtnarsko kopreno. Na ta način jih boste ogreli, seme pa bo v topli posteljici hitreje vzklilo.

• Vrtnarska koprena, tuneli

Zgodaj spomladi, ko je nevarnost pozebe še velika, nam pridejo prav pripomočki za zaščito mladih nežnih rastlinic. Pomagala, kot so vrtnarska koprena in tuneli, ki jih zlahka naredimo sami, zaščitijo zgodnje spomladanske setve pred nevarnostjo zmrzali. Pod njimi je temperatura zraka za nekaj stopinj višja in tako zaščitene rastline bodo lepše in hitreje rasle. Ogrodje za tunele si lahko naredite sami iz vrbovih ali leskovih vej, ki jih enostavno zvijete v obliki predora. Tudi v Sloveniji se že najdejo izdelovalci ličnih pletenih ­tunelov. Sicer pa stopite do bližnjega prodajalca sadja, ki vam bo z veseljem odstopil lesene zabojčke za sadje. Odstranite jim dno in že imate ogrodje, preko katerega poveznete vrtnarsko kopreno. Združite lahko tudi dva zabojčka, da imate na razpolago daljše ogrodje, le vsakemu morate poleg dna odstraniti tudi eno stranico. Če želite še daljše ogrodje, dodajajte zabojčke in jim odstranite obe stranici. Ni težko, gredice pa so s takimi ogrodji dosti lepše. 

• Dvignjena greda

Spomladi niso problem samo nizke temperature ozračja, večji problem predstavljajo premokra in premrzla tla. Vendar tudi za to obstaja rešitev – dvignjena gredica. Izdelava gredice je čisto preprosta. S pomočjo količkov in vrvice označimo gredo, dno grede prej zrahljamo z vilami in postavimo okvir. Okvir – ogrodje – naredimo iz starih desk, opeke, kamna, strešnikov, ni pomembno, le naraven material naj bo. Višina gredice naj znaša vsaj 30 cm. Pazimo, da ne bo širša od 120 cm. Dolžina grede je lahko kakršnakoli, odvisno, koliko prostora imate. Sedaj samo še notranjost grede zapolnimo s kompostom.

Taka greda je takoj nared za setev in sajenje ter je odlična rešitev, če imamo na vrtu težka neprepustna tla, kjer se voda dolgo zadržuje in se zato tla spomladi segrejejo mnogo kasneje. Greda se bo veliko hitreje ogrela na spomladanskem soncu, kajti tukaj sonce segreva zemljo tudi s strani. Zaradi prepustnega substrata – komposta – voda ne bo zastajala na površju, temveč bo odtekla v spodnje plasti zemlje.

Če so več dni zaporedoma napovedane zelo nizke nočne temperature, nekaj dni pred sejanjem gredice pokrijemo s kopreno. Pod kopreno se bodo tla segrela za nekaj stopinj.

• Setev v pesek

Zgodaj spomladi, ko so tla še mokra in neprimerna za obdelovanje in setev, si lahko pomagamo še na en zelo enostaven način. Seme sejemo v brazde, ki smo jih napolnili s peskom. Pesek se namreč dosti hitreje segreje in osuši kot okoliška zemlja. Po setvi seme prekrijemo le z zelo tanko plastjo komposta.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.