Za marsikaj, kar se presaja na prosto maja še ni prepozno, prihaja pa tudi čas za naknadne posevke vrtnin, ki nas bodo razveseljevale v jeseni in pozimi.

Ni še prepozno za plodovke

Marsikateri vrtičkar je potožil, da so paprike zaradi slabega vremena nehale rasti. »Kar zakrnele so,« so mi razlagali. Seveda je to posledica prenizkih temperatur tal, ki še niso bila dovolj ogreta, pa so se mnogi pri vrtnarskih opravilih držali koledarja in ne dejanskih vremenskih razmer. Tudi z jajčevci in paradižniki se je zgodilo enako. Kumare in bučke so marsikomu zgnile ali pa so jih pojedli polži. In kaj sedaj? Bomo letos brez teh čudovitih plodov? Nikakor ne. Še vedno je čas, da kupite sadike in jih posadite. Ker je sedaj prst že zelo dobro ogreta, se bodo hitro ukoreninile, razvile močen koreninski sistem in tudi vidno hitro bo rasel in se razvijal nadzemni del rastlin. To sem opazila tudi sama, ko sem minuli petek posadila paradižnik in je, čeprav je minilo le nekaj dni, sadika že vidno krepkejša.

Bučke in kumare še lahko tudi posejete.

!!galerija!!

Intervalne setve

Veliko vrtnin sejemo od pomladi naprej v večih ponovitvah. Tako denimo korenček in rdečo peso sejemo aprila in nato še maja, junija, julija. Po malem in večkrat. Tako bomo čez vse poletje in vse do jeseni imeli zagotovljen pridelek. Enako velja za stročji fižol, solato, rukolo, vrtno krešo, blitvo ... Zato torej tudi s temi vrtninami hitro na grede. Marsikomu so v času pred obilnim deževjem posejana semena zgnila. To se pogosto zgodi pri prevlažnih tleh, ki so hkrati še premrzla.

Setveni koledar za mesec junij

Setev na prosto
Korenina: korenje, peteršilj za koren, pastinak, rdeča pesa, pozna koleraba
List: radič za rezanje, rukola, poletna solata, por zimski, radič, endivija, sladki komarček
Cvet: pozni brokoli
Plod: fižol nizki, fižol visoki, bučke, buče, kumare, sladka koruza

Presajanje
List: pozno zelje, cvetača, glavnati ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata
Cvet: pozni brokoli

Pozabite torej na sfiženo vreme v mesecu maju, zavihajte rokave in pogumno naprej.

Naknadni posevki

Prihaja pa tudi že čas, ko lahko sejemo jesenske sorte endivije in radiča, zimski por, sladki komarček in podzemno kolerabo. Junija bomo sadike presajali na stalno mesto. Pridelke bomo pobirali v jeseni, prezimni radič, podzemno kolerabo in zimski por pa tudi pozimi in zgodaj spomladi.

Prav tako sedaj presajamo na prosto že pozne sorte zelja in cvetače, glavnati ohrovt in brokoli, listnati in brstični ohrovt.

Vidite, kako hitro boste zapolnili gredice! Pozabite torej na sfiženo majsko vreme, zavihajte rokave in pogumno naprej.

Za kaj pa je vseeno prepozno

Če vam do konca aprila zaradi pomanjkanja časa ali  neugodnih vremenskih razmer ni uspelo posejati graha, boba, redkvice in špinače, te vrtnine tudi zdaj raje izpustite, saj boste nad pridelkom razočarani. Redkvica in špinača bosta odbrzeli v cvet, grah pa bo životaril, slabo cvetel in najverjetneje ga bo napadla pepelovka. Te rastline imajo rade krajše dni in nižje temperature. S setvijo redkvice in špinače počakajte na konec avgusta, ko bodo dnevi spet krajši in temperature prijetnejše.

Liste črnega bezga pa lahko uporabimo tudi vrtičkarji.

Črni bezeg proti voluharju in boleznim

Že od maja naprej nas razveseljujejo dišeči cvetovi črnega bezga. Tisti, ki vemo, kako zelo osvežilna je pijača iz bezgovega sirupa v vročih poletnih dneh in krepčilen bezgov čaj v hladnih zimskih dneh, s pridom nabiramo nežne cvetove polne cvetnega prahu. Kasneje bomo pobirali še črne plodove, ki so polni vitaminov in antioksidantov. Zdravilna je cela rastlina, predvsem uporabna pri težavah in boleznih dihalnih organov.

Liste črnega bezga pa lahko uporabimo tudi vrtičkarji. Prevrelka iz listov pomaga odganjati voluharja, ekstrakt iz bezgovih listov pa deluje proti številnim glivičnim boleznim, kot so glive plesnivke, pepelaste plesni in pegavosti. Uporabimo jo lahko tudi za zatiranje listnih uši in grahovega zavijača. Sama med zastirko iz slame in sena redno mešam tudi lite bezga. Močan vonj smrdi polžem in bolhačem.

Ekstrakt črnega bezga proti glivičnim boleznim
V mešalniku zmeljemo 150 g svežih listov črnega bezga in 0,3 l vode. Z rokami čim bolj iztisnemo tekočino, precedimo, dodamo 0,3 l tople vode in kapljico ekološkega detergenta. Škropimo z nerazredčenim pripravkom, ko obstaja nevarnost za nastanek bolezni.

Prevrelka iz črnega bezga proti voluharju
500 g sveže ali 100 g suhe zeli prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko zeli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in z nerazredčeno tekočino vlivamo v luknje voluharjev.