Slovenska bajka o apnjenju

Najprej, apnjenje je zelo agresiven poseg v zemljo. Apno so naši predniki uporabljali za razkuževanje, razkuževanje pa je le drugi izraz za uničevanje mikroorganizmov. Mi si seveda želimo, da bi jih bilo v zemlji čim več. Za apnjenje se torej odločimo samo, če nam analiza zemlje pokaže resnično kislost tal. Vedite pa, da večina organskih gnojil dviguje pH tal (ta postanejo manj kisla oz. bolj bazična). Velika večina vrtnih tal ima celo že previsok pH, kar je za sprejem hranil v rastline še slabše kakor kisla tla. Zato »na pamet«, ker je tako rekel sosed, prijatelj, ker raste na vrtu mah …, tega nikoli ne delamo. Težave s pomanjkanjem kalcija v plodovih rešujemo drugače, mogoče o tem kaj besed kdaj drugič.

Vrtnine bolje uspevajo pri nekoliko nižjem pH, z izjemo kapusnic imajo vse raje nekoliko kisla tla. V peščeni zemlji je celo pH 5,5 še povsem sprejemljiv, v težkih pa mora biti nad 6. Če pa analiza zemlja pokaže, da je zemlja res kisla, se odločite za manj agresivna sredstva, priporočam uporabo mletega apnenca. Tudi pri tem ne pretiravajte, ampak se držite navodil.

Za prvo silo lahko pH tal zmerite tudi sami, a rezultat bo samo orientacijski, da veste, kje ste. Vzamite 1 volumen (lonček) zemlje in 2,5 volumna destilirane vode. Da bo jasneje, vzemite na primer 0,5 dl zemlje in 2,5 dl destilirane vode. V zemlji ne sme biti večjih kamenčkov, po potrebi jo presejte. Tudi mokra tako, da iz nje priteče kapljica, če jo stisnete, ne sme biti. Če pa se ob stiskanju ne sprime v kepico, je presuha. Zem­ljo dobro premešajte z vodo, da bo nastala povsem tekoča raztopina, na dnu kozarčka pa ne bo več usedline. Potem pustite vse stati 10–15 minut. Merilnike pH ali merilne lističe, ki vam z barvo pokažejo pH, lahko dobite marsikje pri nas. Z njimi preprosto pomerite pH vode. Vrednosti med pH 6 in 7 so idealne, pri peščeni zemlji še nekoliko nižje, če pa vam pH kaže pod 5, je potrebno ukrepanje.

Zemlja je osnovno orodje, s katerim ravnamo na vrtu. Zato je treba vanjo tudi vlagati, ne je samo izkoriščati. S tem, da je ne teptamo, ne gnojimo preveč, ne obdelujemo v času, ko počiva, naredimo že veliko. Nekje sem prebrala, da zemlja ni naša last, dobili smo jo na posodo od naših potomcev in jim jo moramo vrniti zdravo in živo. Prav zdaj jeseni na to pogosto pozabljamo.