Tudi na pobudo slovenjgraške iniciative s trga umaknili en pesticid

23. 4. 2018 | Besedilo: K. Ž./STA

hmeljarstvo, pesticid, fitofarmacevtska sredstva, FFS

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je tudi na pobudo slovenjgraške civilne iniciative, ki nasprotuje širitvi hmeljišč v bližino naselij, ponovno pregledala 21 fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana v hmeljarstvu. Na podlagi ugotovitev je eno umaknila s trga, za eno, ki je bilo v postopku, pa ni izdala dovoljenja.

Koroški radio je v četrtek zvečer v Slovenj Gradcu pripravil okroglo mizo z različnimi strokovnjaki z namenom odgovoriti na vrsto vprašanj prebivalcev, ki živijo v bližini hmeljišč in se bojijo za svoje zdravje in okolje, in odgovoriti na zahteve Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravje občanov Slovenj Gradec.

Kot je na okrogli mizi povedal vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik, so na temo fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvu pred novim letom dobili dopis in vprašanja s strani slovenjgraške civilne iniciative, varuha človekovih pravic in poslancev.

Na podlagi tega so sprožili postopke ponovnega pregleda vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana v hmeljarstvu, razen tistih, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Za postopek so se odločili tudi zato, ker sredstva, registrirana pred več leti, niso vsebovala ocen tveganja za okoliško prebivalstvo. Ocene tveganja pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), uprava za varno hrano pa nato fitofarmacevtska sredstva umešča na sezname registriranih sredstev.

Drofenik je poudaril, da pri postopkih registracije obstaja izključno javni interes, to je varovanje zdravja ljudi in varovanje okolja, in da ekonomika kmetijstva ni kriterij za javni interes. Postopki so regulirani z zakonodajo, predpisano s strani EU, vse ocene tveganja pa so javno dostopne.

Glede hmelja je dejal, da gre za specifično rastlino v smislu zaščite, saj gre za manj razširjeno kulturo, zato je interes fitofarmacevtske industrije majhen in zato tudi nabor razpoložljivih sredstev za škropljenje majhen. Pri postopku registracije upoštevajo modele, ki so narejeni za razdaljo pet metrov od tretirane površine. In če se za to oddaljenost izkaže, da sredstvo ni primerno za uporabo, ga ne dovolijo.

Pri oceni tveganja upoštevajo tudi vrednosti zanašanja sredstev v okolico, do česar vedno prihaja, ob tem pa je Drofenik izpostavil odgovornost hmeljarjev oz. tistih, ki opravljajo škropljenje. Poudaril je še, da imajo hmeljarji eno boljših škropilnih tehnik v Sloveniji.

Magda Rak Cizej z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je glede tega povedala še, da morajo hmeljarji 24 ur pred začetkom škropljenja o tem obvestiti uporabnike sosednjih kmetijskih zemljišč. Irena Friškovec s Kmetijskega zavoda Celje pa je kot primer dobre prakse navedla Savinjsko dolino, kjer hmeljarji obvestijo sosede o škropljenju, ti pa svoje vrtove pokrijejo. Izpostavila je prizadevanja vseh za sobivanje in dodala, da se hkrati hmeljarji velikokrat soočajo z zanašanjem herbicidov s poljedeljskih površin na hmeljišča.

Vsi udeleženci okrogle mize - poleg omenjenih so bili tudi predstavniki kmetijskega ministrstva in NIJZ - so glede na izpostavljena vprašanja poudarili, da je nujen dialog. Za to se zavzema tudi Mestna občina Slovenj Gradec, ki je ustanovila posebno komisijo, po besedah župana Andreja Časa pa je tudi že odprla postopek sprememb lani sprejetega občinskega prostorskega načrta.

A, kot je pokazala okrogla miza, vseh zahtev civilne iniciative ne bo mogoče upoštevati. "Vaše zahteve se mi zdijo prevelike. Če bi jih upoštevali, potem lahko začnemo razmišljati ne le o koncu hmeljarstva, ampak tudi o koncu kmetijstva, kar pa si ne želimo," je glede zahtev civilne iniciative dejala Marjeta Bizjak s kmetijskega ministrstva.

Predsednik civilne iniciative Peter Metulj na okrogli mizi ni sodeloval, je pa uvodoma obširneje predstavil zahteve in med drugim ponovil, da si bodo v iniciativi še naprej prizadevali za konstruktivni dialog. Med drugim zahtevajo takojšen moratorij na postavitev novih hmeljišč in okoli 300-metrski odmik hmeljišč od stanovanjskih objektov.

Po zadnjih podatkih inštituta za hmeljarstvo je na območju slovenjgraške občine 90 hektarjev hmeljišč, ki jih obdeluje 11 hmeljarjev. V Sloveniji je trenutno glede na razpoložljive podatke v obdelavi 1622 hektarjev hmeljišč, številka pa bi se letos lahko povečala na 1700 hektarjev. Kot odgovor na tržno povpraševanje so se površine s hmeljem povečala povsod po Sloveniji, ne le v Mislinjski dolini.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE