Vrtna svetovalnica: Paradižnik in mešane zasaditve

Pretegnjene sadike

Doma sem vzgojila paradižnik, a so sadike tanke in dolge. Naj jih posadim ali zavržem?

Marija iz Trebnjega

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ker je sezona za plodovke dolga, po­trebujemo zdravo sadiko primerne velikosti. To pri paradižniku pomeni višino do 30 cm, debeline svinčnika. Sadike z rjavimi lisami na deblu ali listih raje zavržemo. Korenine morajo biti bele, ne rjave, počrnele ali gnile. Doma težko vzgojimo kakovostno sadiko, rastline so pretegnjene, ker imajo premalo svetlobe in pretoplo okolje. V prihodnje si zanje omislimo dodatno osvetlitev.

Če sadike vsaj ustrezajo zgornjemu opisu, jih uporabimo. Tiste z dolgim steblom posadimo globlje ali položno v zemljo, saj pri paradižniku korenine poženejo tudi iz zakopanega stebla. S tega dela prej odstranimo liste. Zalijemo s tekočim gnojilom z aminokislinami in vitamini za boljše ukoreninjanje. Sadike s cvetovi ali plodovi niso primerne za vzgojo, saj črpajo pomembna hranila, potrebna za začetno rast.

Paradižnik na balkonu

Živim v središču mesta in imam dolg in ozek balkon, obrnjen na jug. Ali lahko tukaj posadim paradižnik v lonce?

Nika iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Plodovke lahko gojimo na balkonu tudi na malo prostora. Potrebujemo le lonec in sončno lego. Pomembna je velikost lonca, premer naj bo vsaj 30 cm. Večji je, več prostora ima rastlina za razrast korenin, v njem se zadrži več vlage in hranil. Rastlina bo bolj čvrsta in lonec se ne bo prevrnil zaradi močnejšega vetra. Na južni legi naj bodo lonci svetlejše barve. Temni akumilirajo preveč toplote, kar povzroča hitro izsuševanje in pregrevanje korenin.

Uporabimo zemljo za paradižnik, ki vsebuje črno huminsko šoto, bioaktivno glino in perlit. Dodana je lahko tudi bela šota. Na glino in perlit se zelo dobro vežejo voda in hranila. Na dnu lonca naredimo drenažo iz glinoporja, zdrobljene keramike ali kamen­ja. Na to položimo agrokopreno ali filc, da se zemlja ne meša z drenažnim materialom. Drenaža je pomembna na izpostavljenem balkonu, ker je ob dežju vode hitro preveč, kar lahko povzroči koreninsko gnilobo. Če so lonci pod streho, drenaža ni nujna.

Mešana zasaditev. FOTO: arhiv Plantelle Foto:

Mešane zasaditve

Preselili smo se v novo hišo z vrtičkom. Želimo si čim bolj raznolik vrt in veliko zelenjave. Ali lahko posadim skupaj različne rastline?

Tadej iz Celja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri majhnem vrtu je pomembno, da upoštevamo štiriletni kolobar in sadimo mešane posevke. Z njimi na isti gredi ustvarjamo dobro sosedstvo, na primer plodovk in zelišč, dišavnic in cvetic. Enako velja za vse druge glavne posevke. Sosedske rastline z aromatičnimi snovmi, ki jih izločajo, spodbujajo rast in oblikovanje plodov, izboljšujejo njihov okus, privabljajo opraševalce in odganjajo škodljivce. Mešani posevki so privlačni tudi za oko, saj pestri in delujejo bogato. Kot pomoč pri načrtovanju kolobarja lahko uporabimo brezplačno aplikacijo naredivrt.si.

Paradižnik in jajčevec največkrat sadimo v mešan posevek z baziliko in zeleno (raje izberemo listno kot gomoljno in stebelno). Paradižniku ugaja sosedstvo trajnic žajblja in rožmarina, ki ju lahko, posajena v loncu, postavimo med sadike paradižnika. Ustrezajo mu tudi timijan, melisa in drobnjak. Med bučke in kumare posadimo rastline kopra in kumine. Ti začimbnici tudi v prehrani redno uporabljamo s to zelenjavo. Med vse vrste paprike (tudi feferone in čili) sadimo baziliko. Med plodovke lahko sadimo tudi kapucinke, ki so dobre sosede za paradižnik, jajčevec in papriko. S papriko, paradižnikom, kumarami in bučkami lahko kombiniramo tudi ognjič in boreč. Pod plodovkami je veliko prostora, predvsem pod paradižnikom, zato tam posadimo solatnice (solata, radič, motovilec, rukola, zimski portulak) ali špinačnice (blitva, špinača). Vmes potaknemo še čebulo in česen, ki sta v kuhinji dobrodošla pri poletni peki na žaru.