Klemen Bunderla: Življenje s pasjo veteranko Chilly

»Res je, da sem jo dobil za darilo ob rojstnem dnevu, ampak so vsi vedeli, da si kužka res želim. V nasprotnem primeru ne podpiram živali za darila,« odločno pripomni. Spoznala sta pet mladičkov, a odločitev, katerega izbrati, je bila precej težka. »Še posebej, ko sva izvedela, da lahko izbirava med tisto psičko, ki se igra z lastnimi kakci in med najbolj nagajivo prvorojenko,« z nasmehom pove sogovornik. Potem pa, ko se je pozdravno ljubčkanje z malimi mokrimi srčki pomirilo in so počasi »popadali dol«, je samo eden od mladičkov zaspal na odejici, ki sta jo imela s sabo za novega družinskega člana. In to je bila Chilly. »V bistvu me je ona izbrala.«

Klemen je dejal, da se je v prvih skupnih dneh počutil, kot da je božič. Mala Chilly je bila zelo neproblematična, ponoči ni jokala, prav tako se je dobro in brez težav prilagodila novemu domačemu okolju. Kasneje pa je njen karakter postajal čedalje bolj izrazit. »Ko se je skotila, je bil prva, in je tudi imela ime Prima. Vzreditelj je rekel, da je bila tudi sicer prva pri vseh lumparijah in da je izredno rada kradla kavo. Ja, kavo! Splezala je na mizo in pila iz skodelice, ko niso bili pozorni.« Seveda je vse to sogovornik občutil na lastni koži – kavo je skrival, prav tako vse, kar je bilo v njenem dosegu. »Zgrizla je vse, kar se je dalo, in na določeni točki, ker se kar ni in ni hotela navaditi na lulanje zunaj, sem jo hotel vrniti kot pokvarjeno robo, ki več kot očitno pušča, he, he. Ampak ja, prvi skupni vikend je bil kljub vsemu eden najlepših.«

Veliko skupnih lastnosti

Pravijo, da ima pes precej skupnih lastnosti z lastnikom. V primeru Chilly in Klemna to nedvomno drži, saj oba obožujeta prigrizke in rada dolgo spita. »Tega, da te kuža vrže sredi noči pokonci, praktično ne poznam,« pojasni Klemen. Načeloma jo moram vsako jutro pred radijem – se pravi pred 5. uro zjutraj – dobesedno pregnati s prostorčka in jo motivirati, da greva skupaj ven. In to zelo težko, ker sem tudi jaz zjutraj potreben motivacije, he, he.« Kar se tiče razlik med njima pa je Klemen izpostavil, da se on veliko raje kopa kot Chilly ter z velikim nasmehom dodal, da on pušča manj dlak od nje. 

Pravo razdejanje

Chilly je v 12. letu, kar pomeni, da je že v jeseni svojega življenja. S Klemnom sta doživela že marsikaj zanimivega, ganljivega, duhovitega … Za zmeraj mu bo na primer ostalo v spominu, kako je enkrat (takrat še ni imela boksa, zdaj pa ima celo svojo sobo) prišel domov in zagledal prostor, v katerem je bilo stanje kot po bombnem napadu. Razmetala je vse smeti, od organskih naprej, skočila je na police in – še danes ne ve, kako – zvlekla vse možne kreme, paste in jih seveda vse po vrsti poskusila. Polulala se je na kavč, pobruhala posteljo od vseh tistih krem, zgrizla – k sreči – nepriklopljene kable, partnerki uničila študijske risbe, spraskala omaro … »No, sredi vsega tega kaosa pa potem sedi pred tabo mali prikupen psiček, ki od navdušenja maha z repkom. In to še tisti luštni pogled, ki so ga zmožni samo bokserčki in ki te čisto razoroži. Kaj boš naredil? Zaprl sem jo na teraso in začel čistiti. Kaj pa naj bi! Sem imel pa kar problem, kje sploh začeti.«

Vse razen briketov

Čilko, kot jo včasih kliče Klemen, ni preveč izbirčna pri hrani. Obožuje vse, samo briketov ne mara. Po Klemnovih besedah je taka princeska, da ima lahko po cel dan polno posodo z briketki, pa se je ne bo dotaknila, dokler ne gremo vsi spat. »Očitno se takrat sprijazni, da boljšega ne bo. Sicer ima pa še bučke in jagode rajši od briketov. Ja, poseben kuža!«

Še vedno živahna in vesela

Kljub letom je Chilly ohranila svojo vedro naravo. Starost se ji nekoliko pozna le pri tem, da težje prenaša vročino, ima malenkost manj energije. Tudi sklepi niso več tako gibljivi, zaradi česar jo morajo malo umirjati, ker še vedno misli, da je mladiček od čivave. Še vedno skače, šla bi v naročje in teče kot brez glave, sploh, ko je sneg.

Klemen se zaveda, da je Chilly že v teh letih, ko bo vsak skupno preživet letni čas podarjen. »Ob misli, da tega `bukseljna`ne bo večno z mano me kar stisne. Tako da ji ob pravkaršnjem rojstnem dnevu želim, da bo zdrava in da bova imela še veliko lepih izletov, sprehodov in smešnih trenutkov, ko se zdi, da se tudi pogovarja z ljudmi. Pa ne glede na to, da praktično nimam več kosa oblačila brez njene dlake in stene brez njene packe.«