1. 9. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Dobre ocene za letošnjo Agro
1. 9. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Sejem Agra, ki se je včeraj končal v Gornji Radgoni, dobiva dobre ocene, obiskalo ga je več kot 120.000 ljudi, kmetijski minister Dejan Židan pa je navdušen, ker so, kot je povedal pri oceni sejma, letošnje težke razmere za kmetijstvo namesto pasivnosti sprožile energijo za reševanje težav in iskanje čim boljših rešitev.
Agra je na nek način sejem presežkov, a ne gre za to, da je bila gostja Kitajska, ki ima 1,35 milijarde prebivalcev - presežek je v številu razstavljavcev, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan. Navdušilo ga je to, da ni bilo pasivnosti zaradi hudega pritiska, pod katerim je kmetijstvo.
"Glede na letošnje dogodke, od pretoplega morja in pretoplega gozda do suhih smrek in tega, da imamo sušo, žled, točo, so razmere težke, a vse to je sprožilo neko energijo, tako da preverjamo, ali so rešitve, ki jih imamo, dobre, kaj je možno narediti, da bi se hitreje izvajale, in ali je treba še kaj spremeniti in popraviti. In to na vseh področjih, kar me veseli, torej, ni več pasivnosti. Vemo, da je težko, je pa dobro za samozavest, torej iščemo rešitve, nekatere smo našli, in to že realiziramo," je še povedal Židan.
Po besedah predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca je mogoče o Agri govoriti v samih presežkih, 1820 razstavljavcev iz 36 držav na 72.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je največ, kar je bilo predstavljeno v zgodovini tega sejma, pa tudi dežela partnerica je bila največja država na svetu, Kitajska.
Bilo je tudi največ spremljevalnih dogodkov, kar 160, od tega več kot 90 strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz o najaktualnejši problematiki tako v kmetijstvu kot vsakdanjem življenju, podelili so več kot 1200 medalj s šestih mednarodnih strokovnih ocenjevanj, največ je bilo eminentnih gostov, je povedal Erjavec.
Rdeča nit je bila po njegovih besedah v trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah, skupna ugotovitev med razstavljavci in s tem v gospodarstvu pa, da je v kmetijski in živilskopredelovalni industriji veliko priložnosti, da znamo na eni strani pridelati vrhunske pridelke, vendar je cena, ki jo dosežemo, prenizka, saj bi morali vanjo vključiti tudi trajnostni razvoj in podnebne spremembe.