28. 4. 2017 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Arhiv založbe eBesede
Tina Ternjak, Metka T. Gomboc, knjige, vrtnarski priročnik, knjiga o vrtnarjenju, Vrtičkanje z Metko in Tino
Vrtičkanje z Metko in Tino
28. 4. 2017 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Arhiv založbe eBesede
Tina Ternjak, Metka T. Gomboc, knjige, vrtnarski priročnik, knjiga o vrtnarjenju, Vrtičkanje z Metko in Tino
Dokaz za zanimanje in vpetost Slovencev v delo z rastlinami, na pravem vrtu ali vrtičku v posodah, so tudi številni priročniki domačih avtorjev s tega področja. Tokrat predstavljamo Vrtičkanje z Metko in Tino, knjigo Metke T. Gomboc in Tine Ternjak, ki je izšla pri založbi eBesede.
Pri naših sosedih imajo Vrtnarico Kornelije Benyovsky Šoštarić, pri nas pa Vrtičkanje z Metko in Tino. Priljubljenih televizijskih oddaj z nasveti ljubiteljskim vrtičkarjem, ki so jim sledile knjige, ne primerjamo po zasnovi in bolj ali manj romantični scenografiji, v katero so umeščene, temveč po pristopu. Ljudje še posebno radi sledijo nasvetom in osebnim izkušnjam, za katere se v sliki in besedi prepričajo, da so »zrasle na zelniku« svetovalk, s katerimi se želijo identificirati.
Nasveti v knjigi temeljijo na znanju, izkušnjah in njunem načinu življenja, pravita avtorici, zato naj jih bralci ne bi razumeli kot obliko strogo predpisane terapije. Pri vrtnarjenju upoštevata izkušnje babic, moderna spoznanja, nekatera biodinamična ter permakulturna načela, pri čemer pa je ključno, da se opirata na opažanja, kaj v njunem vrtu deluje.

V uvodnem delu zelo pregledne in s fotografijami bogato opremljene knjige, v kateri so posamezna opravila ilustrirana po korakih, izpostavita vprašanja, na katera si moramo odgovoriti pred odločitvijo za vrt. Majhen ali velik, lotiti se ga moramo tako, da nam bo v veselje, obdelava pa do narave prijazna, brez umetnih gnojil in škropiv, česar se držita tudi avtorici. V smislu ohranjanja dediščine in raznovrstnosti svetujeta bralcem uporabo starih sort, kupovanje semen domačih podjetij, po drugi strani pa sta odprti za posebnosti, ki prihajajo z drugih koncev sveta. Med njimi sta denimo inkovska kumara in ingver, katerega gojenje postaja priljubljeno tudi pri nas. Tema kulturama namenjata eno od dvanajstih poglavij, ki zajemajo osrednji del knjige. Poleg njiju iz različnih zornih kotov predstavljata še druge, za katere je bilo med gledalci oddaje Vrtičkanje največ zanimanja in vprašanj: redkvico, čemaž, veliko koprivo, fižol, paradižnik, baziliko, špinačo, solato, česen in stevijo. Ne predstavljata jih samo po vrtnarski plati, temveč sta vsakemu poglavju dodali nekaj receptov in idej, kako jih uporabiti. Čeprav so nekatere izbrane rastline posebne, so obdelane tako, da ob njih spoznamo najpomembnejše vrtnarske tehnike, tudi tiste za gojenje v loncih, domača zaščitna sredstva in odpravljanje težav, pri večini pa so natančno opisani tudi postopek pridelovanja semena ali drugi načini razmnoževanja.
Deli na facebooku
Ne spreglejte
Stanislava preko spletne strani
Knjige
Ali ima kdo v svoji knjižni omari knjige, ki so mu odveč in bi se jih rad rešil? Bila bi zelo vesela, če mi jih podari. Imam knjige in zbirke, ki j... Več >