Zeliščni vrt je bil pravzaprav prvi vrtiček naših prednikov. Še preden so gojili zelenjavo v bližini svojega domovanja, so tja preselili najbolj potrebna zelišča, da jih niso ves čas iskali in nabirali na travnikih.

Za zeliščni vrt izberimo najbolj sončen kotiček. Če je mogoče, naj bo čim bliže kuhinji, da bomo prav ob vsakem kuhanju uporabili domača zelišča. Večina se jih najbolje počuti na polnem soncu, le nekaj je takih, ki uspevajo v senci. Še nekaj moramo zagotoviti, odcednost zemlje. Najhujši sovražnik naših zelišč je namreč stoječa voda.

Pred oblikovanjem zeliščnega vrtička je treba zemljišče dobro očistiti, predvsem se moramo znebiti trajnih plevelov. Pozneje jih je namreč izredno težko odstranjevati, saj se zelišča sama močno zasejejo, razsejejo in razrastejo. Če boste za zeliščni vrt prekopali zelenico, priporočam, da spomladi posejete najprej belo gorjušico. Tik pred cvetenjem jo pokosite in vso zeleno maso zadelajte v tla. Še bolje bi bilo vse skupaj narediti jeseni. Nato gredico obogatite s kompostom. Potrebujete ga tri do štiri litre za vsak kvadratni meter. Kompost pomešajte v zgornjo 25-centimetrsko plast, zemljo poravnajte in pripravljena je na sajenje.

Kako oblikovati zeliščni vrt

Zeliščni vrt naj bo v okrasne in uporabne namene. Zato pri oblikovanju pustite krila svoji domišljiji. Ni pravil, kakšen je pravi vrt. Lahko je svobodno oblikovan z gredicami v naravnih, zaokroženih linijah. Lahko pa je stroge, geometrijske zasnove, kot tradicionalni samostanski in grajski vrtovi. Nekoč je oblikovanje takega vrta pravzaprav veljalo za umetnost in je čipkasto oblikovan vrt pomenil več kot lepe slike. Zeliščni vrt lahko nastane tudi med tlakovci ali ploščami. Odstranite posamezne plošče in med njimi posadite svoje najljubše rastline. Lahko pa jih vključite tudi med cvetlice v skalnjak. Tam se tako najbolje počutijo, saj so to, kot je že bilo napisano, velike ljubiteljice sonca in vročine.

Prav posebna oblika je zeliščna spirala. To je v bistvu skalnjak, vendar je oblikovan v obliki spirale. Skale, kamenje dajejo zeliščem dodatno toploto, sonce se odbija še od kamenja, zagotavlja pa tudi odcednost, odvajanje vode. Vendar je pomembno, da spiralo najprej oblikujemo s kamenjem in šele nato vmes nasujemo zemljo. Ta naj bo kar vrtna, obogatena s kompostom. Spirala se navadno konča z vodnim motivom, ob katerem sadimo na primer baldrijan, kolmež, limonsko travo in še kakšno zelišče, ki potrebuje več vlage. Gnojimo le malo, zagotovo se izogibamo mineralnih, umetnih gnojili. Vsako drugo leto dodamo nekaj komposta. Tudi zalivati nam zeliščnega vrtička skoraj ni treba.

Zelišča so lahko trajnice, enoletnice, grmovnice in tudi drevesa

Za zelišča smo poimenovali številne rastline, ki imajo nekatere prav posebne lastnosti. V nekaterih svojih delih vsebujejo posebne snovi – učinkovine, ki jih človek s pridom uporablja za varovanje zdravja, izboljšanje okusa številnim jedem, pa tudi v kozmetiki in še drugje. Te učinkovine so različne kemične snovi, smole, eterična olja, alkaloidi in čreslovine. Vsebuje jih veliko rastlin, samo nekatere jih imajo veliko več. Katere bomo gojili na našem vrtu, je seveda odvisno od naših želja in potreb. Vedeti pa je treba, ali lahko prezimijo na prostem – torej so trajnice, ali so to trajne zeli, grmovnice ali celo drevesa. Veliko sredozemskih rastlin v večjem delu Slovenije ne bo preživelo vsake zime. To sta na primer lovor in rožmarin, pa še kakšno drugo zelišče. Nekatere so prezim­no trdne zeli, najbolj poznamo različne vrste timijanov, mete, melise in še veliko drugih. Trajnice sadimo na zeliščni vrt, saj ostanejo na istem mestu več let. Enoletnice pa je treba posejati vsako leto znova. Najbolj znana sta šetraj in bazilika.

Ravno enoletna zelišča so izredno dobrodošla in zdravilna tudi na zelenjavnem vrtu. Znano je, da je za zdravje paradižnika in kumar dobro, če ob njih raste bazilika. Zato naj bo bazilika na zelenjavnem vrtu vedno kot spremljevalka plodovk. Ognjič, žametnica in kapucinka so ravno tako nepogrešljivi. Lahko jih sadimo na robove gredic, lahko pa jih pustimo, da rastejo tudi med vrtninami. Kamilice so odlična družba kapusnic. Veliko manj bo bolhačev in gosenic na njih. Prav tako so dobre spremljevalke solate in blitve. Koper, koriander in janež so koristni sosedi rdeči pesi in čebulnicam. Šetraj je že od nekdaj spremljevalec fižola. Ob jagodah bo v veliko pomoč drobnjak. Drobnjak je sicer trajnica, a ga z lahkoto presadimo in razsadimo na novo mesto. Jagode presajamo vsaki dve leti, skupaj z njimi pa presadimo tudi grmičke drobnjaka. To je le nekaj dobrih sosedov na zelenjavnem vrtu.

Svetujem torej, da trajnice posadite na zeliščni vrt. Tudi enoletnice tam ne bodo škodile, posebno tiste, ki se same zasejejo. Vendar naj zelišča dišijo, cvetijo in rastejo tudi na zelen­javnem vrtu. Tisti, ki nimate svojega koščka zemlje, pa jih lahko posadite v lonce, korita ali celo v druge zanimive posode. Pomembno je, da jih postavite na sončna in topla mesta. Bolj boste rezali, večji pridelek boste imeli. Veliko trajnic prezimi tudi v posodah, zato za pridelavo najljubših zelišč ni ovir.

Stoletja so ljudje uporabljali rastline tako v zdravilne kot druge namene. Bila so jim v veliko korist in pomoč. Čeprav evropska zakonodaja pridelovanje in predvsem prodajo pod imenom »zdravilna« prepoveduje, naj vas to ne moti. O uporabi in njihovih zdravilnih lastnostih se je treba dobro pozanimati in napotke, navodila tudi upoštevati. Nepravilna uporaba je lahko celo nevarna.