Višje zimske temperature motijo plazilce in žuželke, aktivni tudi medvedi

2. 1. 2014 | Besedilo: K. Ž./STA

živali, plazilci, zimovanje, medvedi

Relativno visoke temperature to zimo lahko ogrožajo nekatere živali oziroma motijo njihovo zimovanje. Kot je povedala pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana Irena Furlan, so take denimo žuželke, pa tudi plazilci potrebujejo nizke temperature za prezimovanje in zorenje njihovih spolnih celic. Bolj aktivni so tudi medvedi.

V ljubljanskem živalskem vrtu imajo plazilce v terarijih, kjer so čez celo leto pogoji za življenje enaki. V primeru, da želijo plazilce razmnoževati, pa jih enostavno postopoma ohlajajo kar v gospodinjskem hladilniku, je dodala Furlanova.

Pogosto pa višje zimske temperature motijo žuželke in druge nevretenčarje. Te namreč povzročajo velike motnje v njihovem življenjskem ciklu, je povedal biolog in raziskovalec na ljubljanski biotehniški fakulteti Hubert Potočnik.

Pojasnil je, da je v milejših zimah njihov metabolizem bistveno višji in porabljajo energetske zaloge, ki jih sicer ne bi porabljali. Po njegovih besedah so v milih zimah določene žuželke bistveno bolj prizadete. Njihovo preživetje je slabše kot v hladnejših in bolj snežnih zimah.

Visoke zimske temperature pa pozitivno vplivajo na ptice. Te namreč veliko energije porabijo za ogrevanje svojega telesa. Ob tem je Potočnik izpostavil, da je ogrevanje telesa na 40 stopinj Celzija pri vremenskih temperaturah, ki znašajo deset stopinj pod ničlo, energetsko bolj potratno kot pri višjih temperaturah.

Sicer milejše zime vplivajo na aktivnost zlasti tistih živali, ki imajo v zimskem času spremenjene ritme aktivnosti. Po tej obliki prezimovanja so znane predvsem tiste živali, ki zimo prespijo. Med njimi so med drugim ježi, netopirji in polhi. Živalim, ki hibernirajo, se telesna temperatura spusti na nekaj stopinj nad ničlo, srčni utrip pa na okoli tri ali štiri udarce na minuto.

Ob tem je Potočnik poudaril, da ljudje pogosto mislijo, da so tudi medvedi tisti pravi hibernatorji, ki zimo prespijo. A imajo medvedi pravzaprav drugačno obliko zimskega spanja, nekakšno "nepravo hibernacijo" je pojasnil Potočnik. Dodal je, da pri medvedih do take upočasnitve metabolizma in prebave kot pri pravih hibernatorjih tako ne pride.

Po besedah Potočnika "medvedi odidejo v neaktivno spanje" ali dremež. Takrat se jim temperatura zniža za največ stopinjo in pol, vse ostale funkcije pa dobro delujejo.

Potočnik je še pojasnil, da medvedi notranjega ritma, ko preidejo v neaktivno zimsko stanje, nimajo vnaprej določenega. Dodal je, da čakajo na neugodne pogoje v okolju, ko se temperature spustijo in ko je v okolju težko najti zadostno količino hrane. V takih pogojih je varčevanje z energijo bolj uspešno. Ob ugodnejših temperaturah, ko je hrana še na voljo, pa so tako bolj aktivni. Pravzaprav lahko aktivni postanejo že v hladnejših zimah, ko se snežna odeja stanjša. Najmočneje pri medvedih hibernirajo samice, zlasti tiste, ki bodo tisto zimo polegle mladiče.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE