Teja Rosa, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Zamba je razložila, da bradate agame spadajo med kuščarje, ki izhajajo iz osrednje Avstralije. Tako kot večina plazilcev so samotarji, zato lahko imamo doma samo eno žival, ki družbe ne bo pogrešala. »Če si vendarle želimo več živali, moramo biti pri izbiri pazljivi,« opozarja veterinarka. »Samci so zelo teritorialni, zato nikakor ne smemo imeti več kot enega v terariju. Lahko se odločimo za enega samca in več samic ali za več samic skupaj. Če imamo spolno mešano kombinacijo, morajo biti samice stare vsaj dve leti, spolno zrele sicer lahko pride do reprodukcijskih težav, in popolnoma zdrave. Agame, ki jih imamo skupaj, naj bodo podobne velikosti, da ne bo prišlo do nadvlade večje živali. Zagotoviti jim moramo dovolj velik terarij, da se lahko umaknejo druga pred drugo.« Vsi ti ukrepi pa po mnenju sogovornice še niso zagotovilo, da se bodo agame med seboj razumele. Morda jih bo vseeno treba ločiti in vsaki omisliti svoj terarij.
PREBERITE ŠE: FRANCOZ ŽIVI S 400 PLAZILCI
Veterinarka za male živali pove, da so agame večinoma talne živali, a vseeno svetuje, da po terariju previdno razvrstimo veje in skale, po katerih bo lahko žival plezala. »Za podlogo lahko uporabimo pesek, časopisni papir, posebne preproge za plazilce ali papirnate brisače. Pri mladih živalih se uporabi peska izogibamo, saj ga lahko agame med hranjenjem po nesreči zaužijejo. Za odrasle je pesek primeren, poleg tega pa živalim omogoča, da po njem kopljejo, kar jim ponuja dodatno razvedritev.« Nujni sta posodici za svežo vodo in hrano. »Za eno odraslo agamo potrebujemo terarij velikosti 100 x 50 x 50 cm. Večji, ko je terarij, zadovoljnejši bo naš ljubljenček,« je prepričana Rosa. Ker agame izredno rade opazujejo dogajanje okrog sebe, terarij postavimo na mirno mesto, kjer čez dan ne bodo izolirane, ponoči pa bo v prostoru tema. Terarij naj bo dvignjen od tal, otrokom in drugim hišnim živalim (pes, mačka) je treba onemogočiti dostop, saj so agame zanje plen. Terarija nikoli ne namestimo na neposredno sončno svetlobo. »Ključnega pomena je, da skrbimo za ustrezno ventilacijo terarija in pravilne temperature. Dnevna temperatura naj znaša okrog 30 stopinj, z vročo točko od 35 do 40 stopinj Celzija. Ponoči naj temperatura pade na 20 stopinj Celzija. Obvezna oprema v terariju so tudi UVB- in UVA-žarnice, ki naj bodo prižgane 12 ur dnevno. UV-svetloba je nujno potrebna za tvorbo vitamina D3, ki skrbi za pravilen metabolizem kalcija v telesu. Žarnice z UV-svetlobo moramo redno menjavati, približno na pol leta.«
Sogovornica je še pojasnila, da so bradate agame vsejede živali in dodala, da naj bo obrok mladih agam sestavljen večinoma iz živalskih proteinov (70–80 %), ki jih ponudimo vsak dan, ter manjšega dela zelenjave (20–30 %). »Odraslim agamam pa ponudimo več zelenjave (60–70 %) in manjši delež živalskih proteinov (30–40 %), ki jih ponudimo od dva- do trikrat na teden. Hranimo jih s črički, kobilicami in ščurki. Mokarji in zoofobi naj bodo na jedilniku zelo redko in zgolj kot posladek, saj so zanje preveč mastni in nezdravi. Agame bodo sicer z veseljem posegle tudi po zelenju. Rastline, ki jih lahko ponudimo agamam, so regrat (listi in cvetovi), detelja, trpotec, cvetovi marjetic ter zelenjava, kot so bučke, kumare, korenje, radič, brokoli. Solati (npr. ledenki) se izogibamo, saj hitro napolni želodček, ne vsebuje pa dovolj hranil. Paziti moramo, da z zelenjavo ne pretiravamo, saj je njihov naravni habitat puščavsko podnebje, kjer hrane ni v izobilju. Kot priboljšek jim lahko občasno ponudimo majhen košček banane, malino, košček jabolka, hruške ali breskvi. Hrani redno dodajamo mešanico vitaminov in mineralov, ki je komercialno dobavljiva.«
Tako kot vsi hišni ljubljenčki tudi agame občasno potrebujejo veterinarsko pomoč. Rosa svetuje prvi pregled, ko žival pride v naš dom ter tudi redne letne preglede, na katere s seboj prinesite tudi vzorec iztrebka, da ga lahko veterinar pregleda na prisotnost parazitov.
PREBERITE ŠE: KAČA DOBILA ZOBNI APARAT
»Plazilci lahko prenašajo zoonoze. To so bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi, npr. salmoneloza,« pojasni Rosa ter doda, da si naj zato vedno po vsakem ravnanju s svojo agamo roke umijemo z milom in toplo vodo ter razkužimo z razkužilom. »Pri higieni moramo biti še posebej pazljivi pri otrocih, starejših in imunsko oslabljenih osebah. Pazimo, da se agame ne zadržujejo v kuhinji ali jedilnici, prav tako nikoli ne jemo ali pijemo hkrati, ko se ukvarjamo s svojo agamo. Tako boste lahko še dolga leta varno uživali v družbi svojega zmajčka!«