Stanovanje ima njima ljub balkonček, vendar se mu zaradi dodatnega prostora lahko odpovesta in sta, kot pravita sama, pripravljena na popoln preobrat. Mlada družina si želi bolj neobremenjenega, svobodnega bivanja, nedvomno pa tudi vsakodnevne praktičnosti. Obravnavali smo tri probleme: pridobiti večji dnevni prostor, zagotoviti lahkotno spreminjanje prostora iz dnevnega v nočnega in zaradi želenega stika z okolico ohraniti balkon.

Z rušitvijo predelnih sten proti kuhinji ter zapiranjem balkona pridobimo nekaj kvadratov bivalne površine, bolj pomembno pa – dobimo velik osrednji prostor, ki vnese nekaj zračnosti na tej skromni površini.

Zaradi izjemne vrednosti te pridobitve predeljevanje prostora za spalni del ni smiselno, večerno-jutranja rutina spreminjanja sedišča v posteljo pa je navadno tako neprijetna, da postelja kmalu postane trajni eksponat v bivalnem prostoru in krade štiri kvadratne metre.

Z uvedbo dvignjenega platoja na mestu, kjer je bil včasih balkon, ta problem uspešno rešimo. Postelja na kolescih (ali celo tirih) je čez dan kavč, zvečer pa se (že postlana) izvleče izpod platoja. Ob njej sta tudi velika zabojnika za preprosto shranjevanje posteljnine in drugih potrebščin. Balkon je sicer izgubljen, a če se vprašamo po njegovem bistvu, ki je stik z zunanjostjo, lahko to tudi nadomestimo. Z dvigom sedalnega platoja na raven okna se ustvari nekakšen paraprostor z neposrednim stikom z okolico.

Otroška sobica je urejena z dvema ploskvama ter veliko vgradno omaro za vrati. Tako osvobodimo nekaj prostora tudi v njej. Izbira materialov in pohištva ter barvna paleta sledita ideji o naravnem, sodobnem bivanju. Polni les v svetlih odtenkih z veliko beline posrka zunanjost navznoter, lahko, stoječe pohištvo pa ustvarja vtis pretočnosti in zračnosti.