Soba na drevesu, ki so jo poimenovali Biosfera, je ena od osmih nenavadnih sob v hotelu, ki se nahaja v neokrnjenem in odmaknjenem gozdu na švedskem Laponskem. Oblikoval jo je danski arhitekturni studio BIG skupaj s švedskim ornitologom Ulfom Öhmanom. Njeni avtorji upajo, da bo 350 različno velikih ptičjih hišic, ki obkrožajo sobo, navdihnilo obiskovalce, da si jih bodo namestili tudi ob svojih domovih.

Kot ugotavljajo tamkajšnji ornitologi, se številne populacije ptic zmanjšujejo. S sečnjo dreves se zmanjšuje število duplin na drevesih, kjer gnezdijo ptice. Zato je postavitev ptičjih gnezd pomemben ukrep k ustavitvi tega procesa. Prav tako je krmljenje pomemben podporni mehanizem za ptice, ki ostanejo na severu Švedske in potrebujejo hrano med zimo. Zato je po mnenju ornitologa Ulfa Öhmana prikaz uporabe ptičjih gnezd in hranjenja ptic dragocen, hkrati pa spodbuda za ljudi, ki jih lahko namestijo v bližini svojih domov.

!!galerija!!

Razgled na krošnje in ptičje hišice

Hotelska soba v krošnji drevesa je dostopna po mostu, ki povezuje tla z vhodom v krošnje dreves. Notranjost je preprosta in racionalno oblikovana, vendar zaradi odprte zasnove omogoča vrsto doživetij na razmeroma majhnem prostoru. V notranjosti meri hotelska soba 34 kvadratnih metrov in obsega paleto materialov, ki poosebljajo naravno okolje, obdano z lesom. Oblikovana je v dveh nadstropjih: v spodnjem delu je dnevni prostor, v zgornjem pa spalni del. Okna s trislojno zasteklitvijo v celotni višini, pa tudi zastekljeni strop in tla gostom zagotavljata veliko mest za opazovanje ptic. Prav tako imajo gostje sobe dostop do strešne terase, ki je sredi drevesnih krošenj in ponuja 360-stopinjski razgled na gozd. Za prenočitev z zajtrkom v sobi na drevesu Biosfera boste v prihajajočih poletnih mesecih odšteli približno 1230 evrov.

»Nekaj dni in noči tik pred pandemijo sem preživel v takrat že obstoječih sobah Treehotela, domov sem odšel prerojen od popolne sprostitve v naravi. Ob tem sem se spraševal, ali obstaja način, kako narediti še korak dlje v tem občutku – in porodila se je ideja, da ne povabimo le obiskovalcev, temveč tudi prebivalce narave, da bi skupaj sobivali. Po prvih pogovorih z Ulfom Öhmanom iz ornitološkega združenja Norrbotten smo si oddahnili, ko smo izvedeli, da ptice ne spuščajo kakcev tam, kjer gnezdijo – zato obstaja upanje, da bo steklo, ki z vseh strani obdaja sobo, ostalo čisto,« je povedal Bjarke Ingels, ustanovitelj in kreativni direktor biroja BIG.

Lastnika osmih nenavadnih hotelskih sob na drevesih Kent in Britta Jonsson-Lindvall sta prvo tovrstno sobo odprla leta 2010, ta je kmalu postala priljubljena turistična atrakcija. Do zdaj sta k sodelovanju privabila številne priznane skandinavske arhitekturne biroje, ki so oblikovali preostalih sedem sob na drevesih, in zanje prejela številne nagrade ter priznanja.