Odprta vrata – Amsterdam: Zaključena
 celota

V četrti Watergraafsmeer v vzhodnem delu Amsterdama je nekoč stalo veliko veličastnih zgradb. Območje spominja na vas, čeprav je zdaj del prestolnice. »Za hišo je tudi vrt, na katerem se otroci lahko igrajo. Tukajšnji pek nas dobro pozna, park Frankendaal pa je takoj za vogalom,« pripoveduje Floor. »Večina ljudi, ki si je ogledovala hišo, ni videla vseh možnosti, ki jih ponuja stara stavba.« Hišo so slabo prenovili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ter dodali stropni opaž in črno steklo. »Takoj mi je bila všeč svetloba v njej in hitro sem ugotovila, kako čudovita je, ko jo opazuješ z dvorišča za njo.«

Hiša je potrebovala nekaj, kar bi združilo ločena dela v eno celoto. Zakonski par se je pogovoril o načrtih s skupino mladih arhitektov in se lotil temeljite prenove. Premaknili so stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, in prekrili steno stopniščnega jaška z rdečo lepenko. »To je hrbtenica hiše,« pojasnjuje Floor. »Arhitekti so takoj vedeli, da mora biti stena rdeča. Hoteli smo tudi usmeriti več svetlobe v hišo, zato smo spodaj povečali okna in vgradili veliko strešno okno.«

Zasnovo so pripravili z mislijo na to, da bi prostore v pritličju za rdečo steno lahko kdaj oddajali kot ločeno stanovanje. To je bilo v času, ko zakonca van Dijk še nista imela otrok. Potem ko sta dobila hčer in sina, pa so tam uredili otroško sobo in spalnico.

»Po rojstvu otrok sva spremenila načrt in vzdušje v hiši. Potrebovali smo ločeni sobi za otroka, zato sva svoje delovne prostore preselila v nadstropje za goste. Najela sva drugega notranjega oblikovalca, ki nama je svetoval, naj v spodnji del vneseva čim več barv. Sprva sva namreč izbrala umirjene in nevtralne odtenke. Tedanji notranji oblikovalec je menil, da je zelo pomembno pripraviti podoben koncept za obe nadstropji. Za nove delovne prostore in spalnico za goste sva izbrala barve, ki dopolnjujejo ureditev v pritličju. Hkrati sem kupila nove tapete za kuhinjo in nekaj novih kosov pohištva. Tako sem močno spremenila podobo hiše,« pojasnjuje Floor.
»Med preurejanjem hiše smo bili nenehno v stiku z arhitekti in notranjim oblikovalcem. Veliko sva se pogovarjala z njimi in hkrati dodajala svoje ideje. Omislila sem si tablo, na kateri sem lahko izražala svoje občutke, in začela eksperimentirati z barvami. Izrezovala sem si fotografije iz revij. Ker rada gostiva prijatelje, sva potrebovala prostor, v katerem bi lahko skupaj kuhali in jedli. Hotela sva povezati kuhinjo in vrt ter ju urediti tako, da bi mizo lahko prenesli na prosto, kadar bi bila vrata na dvorišče poleti odprta,« pravi Floor.

Pozimi sta hotela uporabljati dnevno sobo v sprednjem delu hiše. »To je bil najudobnejši prostor,« pojasnjuje. »V zgornjem nadstropju sva uredila drugo dnevno sobo in sobo za goste. Pogosto kdo prespi nas ali naju obišče za konec tedna, zato se nama je zdelo razumljivo, da za obiskovalce urediva posebne prostore, da bi imeli nekaj zasebnosti.« Gostje imajo na voljo tudi svojo kopalnico.

Za glavno spalnico in kopalnici sta Floor in Edward izbrala vijoličasto in zeleno barvo. »Glavna spalnica in kopalnica ter najini pisarni so v vmesnem nadstropju. Pri njihovem urejanju so nama bili arhitekti v veliko pomoč. Začeli smo z idejo kocke, ki lebdi v prostoru. Notranjost je zato lahkotna in zračna,« pojasnjuje Floor.
»Rada imam svetlobo in odločila sem se za raznovrstno mešanico starega in novega pohištva. V kuhinji stoji Van Mierlovo furnirano pohištvo iz orehovine. Jedilna miza in beli stoli so delo Frisa Kramerja za Ahrend. Rdeči stol je oblikoval Louis Cousin, porcelanasto posodo pa so izdelali pri Marimekku. Na moji nočni omarici stoji stara škatla za piškote, stara kavna mizica pa je pripadala moji babici, vendar sem jo prebarvala s svetlo zeleno barvo. Smešno pri vsem skupaj je, da so bile te barve moje najljubše v otroštvu. Ko sem bila stara pet let, sem imela več barvnih magnetov, najraje pa sem se igrala z vijoličastimi in oranžnimi,« pravi Floor.
Izbrala je tapete Laure Ashley in zavese iz Marimekka. »Ti znamki je imela rada tudi moja mama. Ne vem, morda je okus mogoče podedovati. Ali pa so name vplivali lepi spomini iz otroštva. K sreči so tudi mojemu možu všeč Marimekkovi vzorci,« med smehom razlaga Floor.