Pred prenovo je bilo stanovanje, ki je na vrhu hiše iz leta 1930, v zelo slabem stanju. Razen visokih stropov in pogledov so se po besedah arhitektov druge kakovostne prednosti z leti spremenile v težave. Zato je sledila temeljita prenova, od tlakov, vseh napeljav in sten do strehe in stavbnega pohištva. Spremenil pa se je tudi tloris. Prostore so glede na prejšnje stanje zamenjali: nekdanja kuhinja je postala spalnica, nekdanja dnevna soba kuhinja z jedilnico, nekdanja spalnica pa dnevna soba. Med nekdanjo dnevno sobo in spalnico so odstranili večji del stene, pojasnjujeta arhitekta, zato ta del stanovanja zdaj deluje kot enoten dnevni prostor. 

Opečnato steno na hodniku so nadomestili s stekleno, ki v prej temen prostor spušča močno, a difuzno dnevno svetlobo. V delu, kjer sta bili prej dve majhni shrambi, je zdaj prostor za rastline in spanje. Stanovanje, ki meri 65 kvadratnih metrov, je tako ločeno na dva prostorna in (z izbiro tlaka) tudi likovno različna dela, kjer se le kopalnica in stranišče skrivata za belimi vrati in omaro. Namesto manjših prostorov z razdeljenimi nameni uporabe so po besedah sogovornikov zdaj vsi, razen sanitarnih, povezani ali po želji mehko ločeni – s stekleno steno in zaveso ali vrati omare, ki so pravzaprav skriti vhod v kopalnico.

Nepričakovan razpored

»Novi elementi in organizacija prostora ne sledijo le logiki orientacije glede na smeri neba, odmikanju od hrupa s ceste ter prilagajanju skupnim hišnim napeljavam, temveč tudi odpiranju v zunanjost in mehkejšim mejam znotraj stanovanja,« pojasnjujeta arhitekta Ane Doles in Martin Gustinčič in dodajata, da ima zaradi tega stanovanje nepričakovan razpored – če je steklena stena odprta in zavesa odstrta, namreč takoj za vhodom vstopimo v spalnico. »Oko se nam ne ustavi več na steni hodnika, kot se je pred prenovo, temveč se pogled skozi okno odpre v daljavo. S temnega stopnišča vstopimo v prostor intenzivne svetlobe. Značaj tega dela stanovanja pa se zvečer popolnoma spremeni: namesto žareče beline dobimo varen in topel zapredek, ki ga ustvari debela zavesa. S premikanjem zavese se lahko zapremo v mehek oblak ali pa odstremo poglede in ustvarjamo različna vzdušja,« pravita sogovornika.

Izhodišče za zasnovo interierja je bilo oblikovati čim bolj prijetno, prostorno in udobno stanovanje, ki je hkrati preprosto za življenje in v duhu časa. »Naročniki so želeli sodoben, odprt, svetel in prilagodljiv prostor, ki kljub ne zelo veliki kvadraturi deluje zračno. Želeli so dovolj veliko kuhinjo, saj radi kuhajo, dovolj praznega prostora za velike okrasne rastline, delovni kot v dnevni sobi, veliko svetlobe, tako dnevne kot umetne, ter dovolj shranjevalnih površin,« sta še povedala arhitekta.

!!galerija!!

Vzhodna polovica stanovanja je tlakovana z barvno zadržano in umirjeno keramiko, zahodna pa s parketom – ta del je še vedno zelo svetel, a mu značaj dajejo močnejše barve ter mnogo bolj raznolike teksture in materiali. To spremembo po besedah arhitektov napovedujejo črna vrata z debelim podbojem.

Celostna zasnova osvetlitve

Pomemben del oblikovanja interierja je bila tudi zasnova osvetlitve. Te so se lotili celostno, pravita sogovornika, premišljena je tako splošna kot tudi dekorativna osvetlitev. »Bolj robustna, skoraj tehnična svetila smo kombinirali s toplejšimi, mehkejšimi svetili in oblikovalskimi klasikami. Kombinacija raznolikih vrst svetlobe in smeri osvetljevanja pričara bogatejši ambient. Vse to nam ponudi možnost različnih kombinacij in stopenj osvetljenosti ter načinov osvetlitve glede na rabo prostora, razpoloženje in potrebe uporabnikov. Prav raznolikost in razkošje svetlobe je eden pomembnejših elementov vsakega interierja. Ne pozabimo, da veliko časa doma preživimo zlasti ob umetni osvetlitvi, zato ji moramo nameniti posebno pozornost,« poudarjata arhitekta, ki imata večletne izkušnje na področju projektov celostne zasnove osvetlitve.

Sicer pa naravno svetlobo v stanovanje prepuščajo velika okna, med katerimi so tudi strešna, saj je stanovanje na vrhu stavbe, zaradi visokih stropov pa ni občutka, da je mansardo. Svoje mesto imajo v njem tudi okrasne rastline. Ker ni balkona ali terase, so pod strešnimi okni v spalnici ustvarili nekakšen notranji vrt – majhen, a bujen rastlinjak. »Ta lahko pričara občutek terase, ki je stanovanje nima, z zastiranjem z zaveso pa lahko ta del od spalnice ločimo ali ga z njo povežemo,« še pravita arhitekta.

PREBERITE ŠE: Prenova ohranila duh staromeščanskega stanovanja