Stanovanje v večstanovanjski hiši iz leta 1938 v središču Ljubljane, ki meri 85 kvadratnih metrov, je zaradi dotrajanosti inštalacij potrebovalo temeljito prenovo. Lastnika sta želela ohraniti duh starega stanovanja in razporeditev prostorov, hkrati pa ga posodobiti in dodati elemente, ki omogočajo udobnejše življenje.

»Stanovanje je bilo bivalno in dobro ohranjeno, a so se mu leta že poznala. Odločitev naročnikov za prenovo je izhajala iz želje po prostornejši kuhinji in dejstva, da so bile instalacije v kopalnici dotrajane, del stanovanja pa je imel tudi slabše talne obloge,« pravi arhitektka Ana Doles iz studia Mehanizem. V polovici stanovanja so bili nujni gradbeni posegi, dnevno sobo in jedilnico pa so le dopolnili s pohištvom in osvetlitvijo.

Tloris ostaja enak

Zasnovo tlorisa so obdržali: vsi novi prostori so tam, kjer so bili stari, le obstoječe stene so nekoliko zamaknili. Po besedah arhitektke so s tem pridobili ključne centimetre za veliko delovno površino v kuhinji, večjo posteljo in prostostoječo kad, saj obstoječe dimenzije prostorov niso zadostovale za te zahteve. Hodnik je zožen, a deluje tako prostoren kot prej, preostali prostori pa so se na ta račun povečali. Z uporabo predelne omare namesto prejšnje stene, drsnih vrat, ki ločijo ali povežejo spalnico s kopalnico, ter z nekaterimi drugimi posegi je tudi del stanovanja, ki je bil prej nekoliko tesen, postal zračen in udobnejši.

»Stena med spalnico in hodnikom je postala omara. Kopalnica je zdaj povezana s spalnico in tako omogoči sodobnejši način bivanja, prostori postanejo prehodni in bolj zračni. V delu stanovanja, kjer sta jedilnica in spalnica, smo le osvežili parket ter predlagali postavitev nove in obstoječe opreme,« pojasnjuje arhitektka.

!!galerija!!

Ohranili parket in nekatere kose pohištva

Ohranili so stavbno pohištvo, parket in večino premičnih kosov pohištva. Skoraj vso opremo, ki sta jo lastnika imela v stanovanju, sta sprva obdržala, a sta od prenove do zdaj nekaj kosov pohištva tudi zamenjala. Ob prenovi so bile na novo opremljene kuhinja, kopalnica in omara v spalnici, ki je hkrati stena med spalnico in hodnikom.

»Izhajali smo iz želje lastnikov, da se ohrani duh meščanskega stanovanja. S posegi stanovanja nismo želeli bistveno spremeniti, ampak posodobiti in hkrati obdržati njegovo obstoječe vzdušje. To je bila tako naša kot tudi želja naročnikov,« še pravi Ana Doles.

Interier, ki se spreminja s časom

Umirjena paleta barv in kakovostni materiali so po besedah arhitektke posledica odločitve, da ohranimo občutje, ki ga je stanovanje že imelo. »Naročnika sta ljubitelja dobrega oblikovanja in stanovanje je bilo že pred prenovo kakovostno opremljeno. Vse novo smo skupaj premislili, a končno odločitev prepustili naročnikoma. Stanovanje se tako s časom skladno spreminja, saj ob prenovi ni dokončano,« poudarja arhitektka.

Visoki stropovi, lesena okna in vrata, star, obnovljen parket, razporeditev prostorov – vse to ostaja osnovna identiteta stanovanja, nanjo je položena paleta pohištva in opreme, ki odraža stanovalce in današnji čas. »Arhitekti lahko pri prenovah postavimo nek okvir in začetno kompozicijo, domovi se pa seveda spreminjajo še naprej. Z vsakim novim kosom pohištva je dom drugače dopolnjen, a še vedno skladen, osnovna ideja pa se lepo ohranja,« poudarja arhitektka in dodaja, da ima vsako stanovanje možnost prilagoditve sodobnemu življenju, vsako ima svoje prednosti in omejitve. »Kako se ga lahko prenovi, je odvisno najprej od želja naročnika, nato pa od konkretnih danosti v prostoru in zasnove konstrukcije – možnost spreminjanja tlorisa, tehničnih omejitev, zakonodaje ... Prenove so lahko obsežne ali skromne, vpadljive ali zadržane. Bistveno se nama zdi, da se po obdobju prenove, ki je vedno stresno, naročniki v novih prostorih počutijo doma, in da uspeva uskladiti želje naročnikov z danimi omejitvami,« poudarja arhitekta in dodaja, da sta pri tem projektu naročnika z izostrenim okusom veliko pripomogla k temu, da je nastal topel, sodoben in eleganten prostor.

PREBERITE ŠE: Stanovanje s »sekundarno fasado«