»V knjigarni Mladinske knjige so se otroci zbirali ob jablani, da bi poslušali pravljice in potovali v pravljične svetove. Po prenovi prostora, je utrujena jablana klonila, a šepet magičnih zgodb iz čarobnega sadovnjaka ne bo ponehal. Mali nadebudneži bodo dobili nove lučke – pravzaprav jabolčni sadovnjak,« pravi avtorica svetil v obliki jabolka Eva Štrukelj.

Kot jabolčni sadovnjak

Svetilo je oblikovano po naročilu za eno od knjigarn Mladinske knjige, ki bo del novega oblikovanja prostora za pripovedovanje otroških pravljic. »Na mestu, kjer so otroci, ob drevesu prej poslušali pravljice, po preureditvi prostora, drevesa ni bilo več mogoče umestiti. Lepo tradicijo knjigarne bo nadaljeval jabolčni nasad – jablana, oblikovana s svetili,« še pove sogovornica in dodaja, da je jabolko simbolni element, plod, dar zemlje človeku, zato ima sredico rahlo srčaste oblike.

Svetilo je izdelano iz brezove vezane plošče. A to ni prvo svetilo, ki je nastalo pod blagovno znamko LesnaVesna. Pred nekaj leti sta arhitekta oblikovala visečo leseno svetilko z imenom Sončna košara (Sun basket). To je navdihnila slovenska tradicija pletenja košar, natančneje košare, ki ji pravimo cajna, gre pa za manjšo pleteno košaro s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom. Prav tako je narejeno v Sloveniji iz brezovega lesa, krasi pa jo trak v črni, rdeči, zeleni ali rumeni barvi.

»Les in svetilo sta zelo lepa kombinacija. Oba sta vir topline v domu, v naravi pa sta vsak na svoj način tudi vir življenja. Svetloba je najlepši element interierja, v prostore vnaša dinamiko, a tudi bistven občutek domačnosti, varnosti. Enako velja tudi za les. Zato se simbolno in čutno tako lepo povežeta,« pojasnjuje Eva Štrukelj, kako gredo skupaj svetila in naravni les.

Zgodbe iz lesa

Sicer pa sta arhitekta Eva Štrukelj in Ignacio Lopez Sola začela že pred osmimi leti pod omenjeno blagovno znamko ustvarjati uporabne lesene pripomočke in dodatke za dom. Na primer, lesene novoletne smrečice Gozdni sprehod, Snežni oblaček in Zimska roža, ki sta jih avtorja oblikovala iz bukove vezane plošče. Zamisli in navdih črpata iz zakladnice ljudske umetnosti. Tudi lesene deske z imeni Prodnik, Pisanice, Moje srčece in Dota brskajo po divji naravi in babičini skrinji. Zdaj svojo ustvarjalnost usmerjata zlasti v oblikovanje pohištva, kjer vedno uporabita kakšen motiv iz slovenske dediščine. Z njimi pa sodelujeta tudi na mednarodnih natečajih.

»LesnaVesna se je rodila iz ustvarjalne nujnosti. Vsak izdelek je narejen z ljubeznijo in le iz ekološko neoporečnih materialov. Serije so majhne, veliko dela opravimo tudi ročno. Osnovna ideja je ohranjanje zgodovinskega izročila v sodobni preobleki in ob uporabi današnje tehnologije,« je takrat povedala Eva Štrukelj. Danes pa poleg lesenih izdelkov ustvarjata tudi interierje, v katerih puščata pečat zgodb iz lesa.

PREBERITE ŠE: V mestnem jedru Kranja je zaživela LesnaVesna