Zadnje raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so pokazale, da glede na priporočila za odrasle, ki naj bi spali od sedem do devet ur dnevno, dovolj dolgo spi le tretjina, in sicer 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti. Tudi otroci in mladostniki spijo premalo, le nekaj več kot petina jih spi devet ur ali več na dan, s starostjo pa upada odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili.

Dovolj dolgo spi le tretjina, in sicer 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti.

Poslabšala se je tudi kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, in sicer pri 60 odstotkih anketirancev. V obdobju zadnje razglašene epidemije je slabšo kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo doživljalo 41 odstotkov študentov, nekaj več kot polovica pa je poročala o poslabšanju urejenosti ritmov budnosti in spanja. Študenti, ki so imeli slabšo kakovost spanja, so doživljali tudi več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike.

Kot so zapisali, se je v zadnjih dveh letih močno povečala tudi kronična nespečnost v splošni populaciji, tudi zaradi šolanja in dela od doma. Povečala se je tudi uporaba elektronskih naprav pred spanjem. NIJZ opozarja še, da je za kakovost spanja treba skrbeti tudi v času dela od doma, saj se z neurejenim ritmom spanja porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko posledično vodi v različne kronične bolezni.

Zaradi šolanja in dela od doma se je v zadnjih dveh letih močno povečala tudi kronična nespečnost v splošni populaciji.

Spanje je pomemben del zdravega življenjskega sloga, njegovo pomanjkanje lahko vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema. Povezuje se tudi s slabšo kakovostjo življenja in povečanimi stroški zdravstvenega varstva, zato ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.

Dobro spanje med drugim izboljšuje našo odpornost in imunske odzive, okrepi vrsto možganskih funkcij, telesno pripravljenost in energijsko ravnovesje, izboljša duševno zdravje in čustveno razpoloženje ter presnovo telesa. Na spletni strani NIJZ so dostopna tudi priporočila za dober spanec, med drugim je za kvaliteto spanja pomembno trajanje, kontinuiteta in globina spanca.