Ko navsezgodaj zjutraj prezračite stanovanje, zaprite okna in spustite senčila. Za zaščito pred pregrevanjem potrebujete kakovostno senčilo na zunanji strani oken, ki ga čez dan spustite. Senčilo mora biti na zunanji strani okna – med steklom in soncem, da žarki ne morejo doseči stekla in toplota ne prehaja v notranjost.
Stanovanje je najbolje prezračiti ponoči. Zvečer, ko se zunanja temperatura nekoliko zniža, odprite okna in naredite prepih. Tako se bodo ponoči ohladile stene, tla, strop in oprema v stanovanju. Zjutraj okna samo zaprite in jih spet odprite šele zvečer. Bistvo nočnega prezračevanja je v akumulaciji hladu. To pomeni, da se hlad akumulira v vseh gradbenih elementih ter opremi in nam ves dan hladi bivalne prostore. Takšnega učinka pa nima jutranje prezračevanje, ki sicer ohladi zrak, ne akumulira pa hladu v konstrukciji in opremi.
Čeprav si marsikdo v teh dneh omisli ventilator, pa ta ne ohlaja zraka in ne odvaja vlage. V vročih dneh je namreč pomembna tudi relativna vlažnost v stanovanjih. Vročino namreč težje prenašamo ob visoki relativni vlažnosti zraka. Raven vlage namreč odločilno vpliva na naše doživljanje visoke temperature in s tem na naše počutje. Tam, kjer je ob pripeki tudi visoka vlažnost, se izhlapevanje znoja s kože upočasni ali celo ustavi, zato se telo ohlaja počasi ali sploh ne in počutimo se slabo. Poleti je težava v tem, da je pri višji temperaturi lahko v zraku več gramov vlage pri enaki relativni vlažnosti.
Z nočnim prezračevanjem vlago v stanovanju nekoliko zmanjšamo. Če pa ta ukrep ne zadostuje, te težave lahko odpravimo tudi z razvlaževalcem zraka, ki ga pozimi uporabljamo v stanovanjih s plesnijo. Tovrstne naprave odstranjujejo vlago iz zraka.