Arhitekturni dialog: Zasebnost v majhnem stanovanju

Majhna kvadratura stanovanja sicer zelo omejuje mogoče rešitve, vendar lahko s funkcionalno razmestitvijo prostorov in opreme kljub temu ustvarimo prostor, ki zagotavlja prijetno bivanje in nekaj zasebnosti za vse štiri družinske člane. Tudi brez velikih in dragih posegov.

Edini večji poseg, ki ga rešitev predvideva, je premik predelne stene med kopalnico in kabinetom, s čimer vsaj malo povečamo prostor za študenta in omogočimo umestitev dveh primernih ležišč. Ker samo eden od otrok doma živi stalno, medtem ko se drugi vrača občasno, je nova soba opremljena tako, da je lahko nepredeljena. Deluje bolj zračno, lahko pa se, kadar sta doma oba otroka, predeli z drsnimi vrati in obema zagotovi malce več zasebnosti. Kopalnica kljub premiku stene ostane dovolj prostorna.

Bivalni del stanovanja je sicer izdatno osvetljen, vendar so vsa okna nanizana na eni strani, kar onemogoča delitev na spalnico in dnevni prostor. Spalnica bi ostala brez zračenja in dnevne svetlobe. Postelja je zato umeščena v manj osvetljeni del, od dnevne sobe je le vizualno ločena z lesenim elementom, ki skupaj s posteljo in vzglavjem deluje kot zanimiv poudarek v prostoru. Ob postelji je dovolj velika garderobna omara.

V svetlejšem delu prostora sta dnevna soba in kuhinja z jedilnico. Prostora sta razmejena z nizom nizkih omar, ki ne zapirajo pogledov, temveč samo nakazujejo ločnico med jedilno mizo in dnevno sobo.

S tako ureditvijo dobi vsak družinski član svoj, čeprav majhen kotiček. Najbolj kakovostno osvetljen in zračen prostor je namenjen vsem članom. V njem lahko skupaj preživljajo prosti čas.